Stiske, s katerimi se danes soočajo starostniki in njihovi svojci, ko ugotovijo, da sami ne bodo zmogli več, so izjemno hude, ugotavljajo pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "Predstavljajte si, da bolnišnica zaradi zaključka zdravljenja odpusti vašega bližnjega, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja takoj potrebuje vsakodnevno pomoč in oskrbo. V domu za starejše zanj ne dobite proste postelje, prošnja za pomoč na domu pa je uvrščena v čakalno vrsto in prvi obisk negovalke/-ca lahko pričakujete šele čez več mesecev, pa še takrat ne v zadostnem obsegu," težavo, s katero se danes sooča vse več ljudi, ponazori Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
V nekaterih krajih zaradi pomanjkanja kadra po njegovih besedah ne morejo več zagotoviti niti dostave kosil na dom vsem, ki bi to potrebovali, kaj šele, da bi lahko nudili pomoč tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo oskrbo, so zapisali v skupnosti. Ob vsej tej problematiki državo pozivajo, da ob zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je nujen, čim prej pripravijo tudi ustrezen akcijski načrt.
To je za državo najceneje
"Država je starostnike in svojce prepustila samim sebi, njihovim finančnim in drugim zmožnostim. V nasprotju s trditvami, da smo socialna država, nam ta na področju skrbi za starejše že vrsto let zelo jasno sporoča: sami poskrbite zase in to z lastnimi sredstvi, saj je to za državo najcenejše," je dodal Bizjak.
Zakon ne bo rešil težav
Čeprav se je aktualna vlada zavezala, da bo pripravila zakon o dolgotrajni oskrbi Skupnost ob tem opozarja, da zakon ne bo rešil nakopičenih težav zaradi pomanjkanja zmogljivosti za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti pri izvajalcih. "V povsem nedopustnem položaju so danes predvsem starostniki z večjimi negovalnimi potrebami (hranjenje po sondi, urinski kateter, trahealna kanila, neodzivnost …), kjer oskrba v domačem okolju ne pride v poštev, hkrati pa domovi za starejše zaradi neustreznih normativov vse pogosteje ne morejo prevzeti odgovornosti za zagotavljanje kakovostne in varne strokovne oskrbe," so zapisali.
V akcijskiih ukrepih naj vlada pripravi načrte za obnovo in razširitev obstoječih objektov in gradnjo novih domov. Po mnenju skupnosti je treba prevetriti zastarele kadrovske normative v domovih, saj ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve, so zapisali.
