Kajenje povzroča številne bolezni, od astme, sladkorne bolezni tipa dva, raka, bolezni srca in ožilja. Moški tvegajo tudi težave z erekcijo. Kot pojasnjuje Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v pljučih, krvnih žilah in drugih občutljivih tkivih zaradi kajenja pride do vnetnih procesov.
Prekomerno je aktiven tudi imunski sistem, saj se telo ves čas upira okvaram, ki jih povzroča tobačni dim. Nikotin ima mnoge škodljive učinke na razvoj možganov, lahko povzroči trajne škodljive vplive na miselne sposobnosti posameznika. Pri mladih, ki kadijo, strokovnjaki zaznavajo zmanjšano pljučno funkcijo in škodljive vplive na rast pljuč.
Povprečno kadilec za svojo razvado letno porabi skoraj tisoč evrov, razvada pa ne vpliva zgolj na zdravje, temveč - bolj vidno - tudi na izgled: obarvani zobje in koža, gube, pa tudi neprijeten vonj kože, las in zadaha, izpostavljajo na NIJZ.
Kadilec težko opusti svojo kadilsko razvado zaradi nikotina. "Tako kot heroin ali kokain, nikotin spremeni delovanje možganov tako, da želijo vedno več in več nikotina," opisuje Koprivnikarjeva. Kot je pojasnila, je kadilec fizično in psihično zasvojen. Poleg nikotina pa cigarete vsebujejo še druge snovi, ki povečajo zasvojljivost.
Na voljo različne oblike pomoči
Kadilci, ki bi želeli prekiniti s svojo odvisnostjo, imajo v Sloveniji na voljo različne oblike pomoči v javnem zdravstvenem sistemu. Med drugim se lahko vključijo v delavnice, ki jih organizirajo zdravstveno vzgojni centri v zdravstvenih domovih.
Najbolj uspešni so tisti, ki pomoč poiščejo sami in si želijo prenehati kaditi. Nikogar sicer ni mogoče prisiliti, da bo prenehal kaditi. Mnoge kadilce pa na delavnice v zdravstveni dom napotijo zdravniki brez resnega pogovora, in taki običajno na delavnico sploh ne pridejo ali pa hitro obupajo, je pojasnila Vidnarjeva. "Ljudje to jemljejo kot neko prisilo. Že to, da kadijo, jim predstavlja problem, potem jim pa še zdravnik in svojci govorijo, da morajo nehati, kar zanje predstavlja negativno motivacijo," je opisala.
V mariborskem zdravstvenem domu nudijo tako individualne programe odvajanja od kajenja kot skupinske delavnice. Vidnarjeva kot bolj uspešne ocenjuje skupinske delavnice, skupina je namreč vsakemu posamezniku sredi takega izziva v podporo. "Pogovarjamo se, delujemo supervizijsko ... Vsakdo se lahko zgleduje po tistih, ki jim uspeva in po njihovem zgledu prilagaja svoje ravnanje v smeri prenehanja kajenja," je opisala.
V okviru delavnice se srečujejo enkrat tedensko. Udeleženci s kajenjem prekinejo šele na tretjem srečanju, a za vsakega kadilca je uspeh že, če zmanjša količino pokajenih cigaret, dodaja Vidnarjeva.
Moški pogosteje zdržijo pritiske
Na delavnice prihajajo različni ljudje, tako po starosti, spolu, izobrazbi kot po kadilskem stažu, je pojasnila Vidnarjeva. Bolj uspešni pri prenehanju s kajenjem so statistično sicer moški, ki tudi pogosteje zdržijo pritiske, da bi spet začeli kaditi.
Zadnjega pol leta se je povečalo zanimanje mladih za delavnice odvajanja od kajenja, kar Vidnarjeva povezuje s kampanjo okoli novega protitobačnega zakona. Poklicalo jih je največ fantov, srednješolcev in študentov.
V povprečju se na delavnice prijavljajo taki, ki kadijo že dolgo in ki so v preteklosti že preizkusili katero od samoplačniških metod za odvajanje od kajenja, kot so hipnoza ali akupunktura in druge, včasih tudi nestrokovne metode, ki se ponujajo. Ponavadi so razočarani nad neuspehom. Pogosto so prizadeti tudi v svojem osebnem življenju, zaradi težav v službi, ločitve ali na primer bolezni, to razočaranje ali jezo pa kanalizirajo v kajenje, je opisala Vidnarjeva.
Ljudem, ki so se lotili kajenja, tako svetujejo tudi katero od tehnik obvladovanja stresa, izpostavila je gibanje v naravi, na primer tek ali nordijsko hojo. "Tako doma kot v službi pa mora človek spremeniti svojo rutino, ki je prej vključevala cigarete," je dejala.
Stvar je samo v dolžini časa, ki preteče od trenutka, ko ugasneš zadnjo do takrat, ko prižgeš naslednjo. Kajenje je največji užitek in preprečuje stres, ki je največji morilec.