V Sloveniji so srčno-žilna obolenja drugi najpogostejši razlog smrti – takoj za rakom. Po ocenah se v enem letu zgodi 1.700 srčnih zastojev v celotni Sloveniji.
Sicer se pri nas še vedno premalo ljudi zaveda, da oseba lahko umre v 10 minutah, če ne pričnemo z oživljanjem. Brez oživljanja že v 3-5 minutah nastanejo nepopravljive okvare možganov. "Nobena še tako napredna služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah. In zagotovo se da! V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Nedvomno bi ga lahko še vsaj za enkrat toliko, če bi vsi znali pomagati," pravi Matej Jenko iz Slovenskega reanimacijskega sveta, ki dodaja, da sploh ni težko. "12-letni otroci se tega naučijo in znajo! Če nič drugega naj vas prepriča dejstvo, da se 60 odstotkov srčnih zastojev zgodi doma. Najverjetneje boste oživljali svojca, morda enega izmed staršev. Boste zmogli?” je dodal.
Matej Jenko: "Leta 1998 je ob srčnem zastoju pomagalo 20 odstotkov očividcev. Povprečno preživetje po srčnem zastoju je bilo okoli pet odstotkov. Leta 2018 je v nekaterih delih Slovenije pomagalo do 60 odstotkov očividcev, preživelo pa 15 odstotkov oseb po srčnem zastoju. To je trikratno izboljšanje preživetja. Malo kateri ukrep v medicini je tako uspešen."
Marko Noč iz Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) si že vrsto let prizadeva, da bi izobraževanja o temeljnih postopkih oživljanja postalo obvezni pouk v osnovnih šolah. "Edini dejavnik, ki neposredno vpliva na možnost preživetja po srčnem zastoju in ga lahko nenehno izboljšujemo, je takojšnje oživljanje, ki omogoča od 2- do 4-krat večje možnosti preživetja," je dodal.
Učenje tudi s pomočjo virtualne realnosti
Ker je jutri svetovni dan oživljanja in bodo po vsej Sloveniji potekala izobraževanja o temljnih postopkih oživljanja, se akciji pridružuje tudi iSimulacijski center (SIM center), so sproroči iz ZD Ljubljana.. Med 16.00 in 19.00 pripravljajo dve brezplačni delavnici, in sicer: Prva pomoč za dojenčke in otroke ter Temeljni postopki oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja.
Usposabljanje bodo izvajali inštruktorji in predavatelji, ki imajo dolgoletne izkušnje z oživljanjem z svojega delovnega okolja in pri svojem delu uporabljajo sodobne metode poučevanja s simulacijami in vrhunsko opremo.
Tečajniki “oživljajo” izjemno realistične lutke in s pomočjo vrhunske opreme. Gre za prvi tovrstni izobraževalni program v Sloveniji in v tem delu Evrope-
Brezplačni dogodki po vsej Sloveniji
Slovenski reanimacijski svet in Rdeči križ Slovenije že četrto leto zapored obeležujeta Svetovni dan oživljanja z namenom, da bi si ljudje med seboj pomagali, takrat ko je pomoč najbolj potrebna. Pri organizaciji skoraj 100 dogodkov po vsej Sloveniji sodelujejo območne enote Rdečega križa in številna druga društva, skupno vsako leto sodeluje več kot 400 prostovoljcev. Kje in kdaj se lahko udeležite brezplačnih dogodkov, si lahko ogledate tukaj.
Vsak Zemljan lahko oživlja!
Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije pojasnjuje tri enostavne korake oživljanja: ”Prvi korak je prepoznavanje srčnega zastoja - oseba se ne odziva in ne diha. V takšnem primeru pokličemo številko 112 in dispečerji bodo pomagali z navodili, kako oživljati in kje je najbližji defibrilator (AED). Nemudoma začnemo s stisi prsnega koša, ki ga izvajamo na sredini prsnega koša z globino od 5 do 6 centimetrov in s frekvenco 100 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev oz. če je le mogoče tudi s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo le-tega so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila defibrilatorja, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji na telefonski številki 112," dodaja zdravnica.
"60 do 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi doma, kar pomeni, da boste oživljali svojca, mogoče očeta ali mamo."
Varovanci Centra Janeza Levca so na novinarski konferenci so skupaj z varovanko CUDV Matevža Langusa iz Radovljice Katarino prikazali temeljne postopke oživljanja. Na dogodku je kot ambasador sodeloval tudi nekdanji smučarski as Jure Košir.
1. korak: Prepoznavanje znakov srčnega zastoja (oseba, ki ne kaže znakov življenja – se ne odziva na klic in dotik ter ne diha)
2.. korak: Klic na 112
3. korak: Stisi prsnega koša
