Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu za rojevanje, kažejo podatki Evropskega poročila o zdravstvenem stanju nosečnic in novorojenčkov za leto 2015. Celotno poročilo je dostopno tukaj.
Nasploh se je stopnja umrljivosti v primerjavi z letom 2010 v Evropi znižala, vendar se podatki med državami še vedno močno razlikujejo. V Sloveniji je bila stopnja mrtvorojenosti po 28. tednu leta 2015 2,4/1000 rojenih, kar je manj od evropskega povprečja, ki je 2,7 na 1000 tisoč
Najboljši v Evropi
V Sloveniji je neonatalna umrljivost, to je prvih 28 dni po rojstvu, najnižja v Evropi (0,7/1000 živorojenih). Za Evropo 2,2 na 1000 živorojenih. Povprečje umrljivosti dojenčkov do enega leta starosti je bilo v Evropi 3,1 na 1000 živorojenih, v Sloveniji pa le 1,7 na 1000 živorojenih.
Starost nosečnic
V Evropi narašča starost mater ob rojstvu. Na splošno se je med letoma 2010 in 2015 odstotek mater, starih 35 let ali več, povečal za 16 odstotkov, največ na Cipru, na Madžarskem, Češkem in Portugalskem.
Še nekaj podatkov
- V Sloveniji smo imeli leta 2015 18,7 odstotka porodnic starejših od 35 let pri čemer se ta odstotek stalno povečuje
- V Sloveniji je bilo leta 2015 9,6 odstotka nosečnic z indeksom telesne mase nad 30.
- Kajenje v nosečnosti upada, leta 2015 je bilo v 19 evropskih državah, ki zagotavljamo podatek o kajenju med nosečnostjo, za 13 odstotkov nižji kot v letu 2010, v Sloveniji se je znižal iz 11,0 na 9,5 odstotka.
- Prezgodnji porodi so glavni razlog za veliko večino slabih izidov; od bolezni, mrtvorojenost, neonatalna umrljivost,dolgotrajna intenzivna nega ... Razlike med državami so precejšnje, 5,4 odstotka pa do 12 odstotkov. Predvsem odstopata Ciper in Grčija (navzgor), ter baltske in skandinavske države (navzdol). Večina držav ima 6 do 8 odstotkov prezgodnjih porodov (Slovenija 7,0 ).
Kajenje med nosečnostjo
Kljub dobrim podatkom, pa naša stroka opozarja na problematiko kajenje in debelosti med nosečnicami. Delež kadilk je nekje v sredini med EU državami in rahlo upada. Za izziv bi morali vzeti nekatere države, kjer so že tako nizek delež kadilk še razpolovili.
Po besedah porodničarke Nataše Tul Mandič je po podatkih za leto 2015 kadilo devet odstotkov nosečnic, desetina pa jih je bilo tako predebelih, da so imele indeks telesne mase več kot 30. Slovenija je sicer pri obeh kazalnikih bistveno bolj uspešna kot mnoge druge evropske države, a prostor za izboljšave je še, je poudarila porodničarka.
Debelost
Slovenija je z desetimi odstotki nosečnic z indeksom telesne teže več kot 30 tako še zelo daleč od Anglije, Škotske ali Walesa, kjer je bilo leta 2015 takih že četrtina vseh nosečnic.
Indeks nad 30
Poleg estetskih imajo predebele nosečnice tudi internistične težave, ki privedejo do zapletov v nosečnosti. Pri predebelih nosečnicah so po besedah porodničarke višji maternalna umrljivost, umrljivost novorojenčkov, pogosteje se jim rodijo pretežki novorojenčki, večkrat je pri takih nosečnicah potreben carski rez. Sicer so otroci predebelih nosečnic so pogosteje tudi pozneje v življenju predebeli.
Carski rez je velika operacija
V letu 2015 je 27 odstotkov Evropejk rodilo s carskim rezom, v Sloveniji je ta delež 21,3 odstotka, v nekaterih državah (Islandija, Finska, Norveška in Nizozemska) je celo pod 18 odstotkov.. Druga skrajnost so Romunija, Bolgarija, Poljska, Ciper, Madžarska in Romunija z 50 in več odstotki porodov s carskim rezom.
V primerjavi z letom 2010 smo imeli v Sloveniji leta 2015 2,1 odstotka več porodov s carskim rezom.
Naši porodničarji sicer ves čas poudarjajo, da je carski rez velika operacija, ki s seboj prinaša številne dejavnike tveganja in ima lahko za žensko tudi resne zdravstvene posledice, ki trajajo dlje od le nekaj tednov po porodu, vplivajo pa tudi na izid naslednjih porodov. Zato stroka skrbno presoja, kdaj je carski rez potreben.
