Tega razkroja ne bodo več gledali, ker so odgovorni za bolnike

Zdravniška zbornica je že jeseni pripravila predlog zakona z interventnimi ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst, ga poslala na ministrstvo na zdravje, ki pa se po njihovem, po treh mesecih ni odzvalo. Zato pa so ga "posvojili" poslanci, natančneje skupina poslancev Nove Slovenije ( NSi). Zakonski predlog je tako že v zakonodajnem postopku, po besedah predsednika NSI pa glavna težava v našem zdravstvu ni denar, ampak organizacija sistema, zaradi katerega je javno zdravstvo vse manj dostopno.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni edina težava

"Zbornica je zakon pripravila, ker meni, da je ureditev, ki jo imamo sedaj, kjer ZZZS posluje s presežkom, bolniki pa si morajo zaradi čakalnih dob storitve plačevati iz lastnega žepa, absurdna in nepravična. Zakon, ki je predlagan, bo zagotovil mehanizme, da bodo vsa sredstva, ki so namenjena bolnikom, do njih tudi prišla," pojasnjujejo zdravniki, čemur je na današnji novinarski konferenci pritrdil tudi predsednik NSi Matej Tonin.

.@MatejTonin: V NSi si želimo javno zdravstvo, ki je dostopno za vse, ne le za peščico. Pacienti imajo pravico do zdravstvene obravnave brez čakanja. Da bi zmanjšali čakalne dobe smo prisluhnili stroki. Vložili smo predlog zakon, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije. pic.twitter.com/YmPIQ4bxPl

— NSi (@NovaSlovenija) January 16, 2020

"Na Zdravniški zbornici Slovenije že več let opozarjamo, da je slovenski javni zdravstveni sistem že dlje časa obremenjen z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami, ki se zaradi odsotnosti ustreznih ukrepov na tem področju še podaljšujejo. V letu 2019 so se pokazale še resne težave zaradi pomanjkanja zdravnikov v osnovnem zdravstvu, ki se prenašajo tudi na urgentne službe, pri čemer pa ni sprejela nobenih bistvenih ukrepov, ki bi dolgoročno povečali ponudbo dela zdravnikov," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Zdenka Čebašek Travnik. 

Pri Novi Sloveniji poudarjajo, da so prisluhnili stroki, po Toninovih besedah pa glavni problem slovenskega zdravstva ni dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak čakalne vrste. "V NSi si želimo javno zdravstvo, ki je dostopno za vse, ne le za peščico. Pacienti imajo pravico do zdravstvene obravnave brez čakanja," je dejal. 

Težave bi reševali z zasebniki

Na zbornici predlagajo, da bi zavod za zdravstveno zavarovanje lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci, tudi zasebniki, sklenil pogodbe za opravljanje dodatnih storitev. "Menimo, da bi ureditev, kot jo predlagamo, znatno izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev za paciente. Predvsem pa bi krajše čakalne dobe dolgoročno zmanjšale stiske ljudi, ki na zdravstveno diagnostiko in posege čakajo nedopustno dolgo, v skrbeh, da se jim stanje poslabšuje ali celo v bolečinah zaradi česar so pogosto na bolniškem staležu. Omogočila jim bo hitrejši dostop do diagnoze, hitrejše ustrezno zdravljenje in s tem tudi boljše izide zdravljenj," je dodala Čebašek-Travnikova.

Zdravstvo kot poligon ideoloških bojev?

Po njenem bi obseg storitev določila vlada, sicer njihov predlog  predvideva tudi pogodbeno kazen v višini 30 odstotkov vrednosti neopravljenih storitev, sredstva bi besedah Čebašek-Travnikove šla za izvedbo zdravstvenih storitev. Zakonski predlog, ki so ga v DZ vložili v minulih dneh po njenem odgovarja na vprašanje, kako uporabiti vse razpoložljive kapacitete v Sloveniji, da bi se zdravljenje, plačilo katerega bi šlo iz zdravstvene blagajne, čim prej začelo."Kljub plačevanju zdravstvenih prispevkov bolniki dobijo predvsem pravico do čakanja, kar je nesprejemljivo," je ob tem povedal Tonin, ki je dodal, da zdravstvo ne sme biti poligon ideoloških bojev.

Poslanska skupina NSi  se v predlogu zakona sklicuje tudi na poročilo OECD o čakalnih dobah na zdravstvene storitve – če so drugod pacienti na operacijo kolka čakali 40 dni (Nizozemska), 50 dni (Danska) ali 90 dni (Združeno kraljestvo), pa je na Slovenskem lani čakalna doba na ta poseg v povprečju trajala eno leto. 

Zdravniki so kritični tudi do skrajševanja čakalnih dob z dodatnimi sredstvi z aneksom tri k splošnemu dogovoru, ki jih je v preteklem letu za to namenila vlada, saj se ti programi z novim letom zaključujejo. Sicer so predlog  minuli teden poslala vsem poslanskim skupinam. Odzvala se je NSi, ki je zakon v DZ vložila po rednem postopku. 

Razkroj sistema in skrb za bolnike

"Katerakoli stranka bi se odzvala, bi se z njo sestali oziroma se dogovarjali, kako naprej," je še dodala predsednica zbornice, ki pričakuje, da se bodo ostale stranke do predloga javno opredelile, aktivno pa podpore do zdaj še niso iskali. Prav tako na pogovor pozivajo ministrstvo za zdravje, da predlog dopolni tako, da bo vzdržen. "V zbornici ne moremo nemo opazovati razkroja sistema, saj smo odgovorni za bolnike, ki v sedanjem sistemu ne bodo mogli več priti do storitev v optimalnem času," je poudarila.

Z Ministrstva za zdravje ( MZ) so popoldne sporočili, da so s predlogom zakona seznanjeni. Kot so zapisali, se strinjajo z očitki zbornice, da je zadnji ukrep, ki prinaša nagrajevanje povečanega obsega dela in plačevanje storitev ZZZS "v določenih segmentih pomanjkljiv in v prihodnosti so njune izboljšave."

Pomisleki ministrstva za zdravje

Po navedbah STA je minister za zdravje Aleš Šabeder pred tem dejal, da je v predlogu nekaj dobrih idej, imajo pa tudi nekaj pomislekov. Z ministrstva so nam sicer popoldne poslali dodatna pojasnila in zapisali.  "Po pregledu predloga zakona in predlaganih spremembah menimo, da je težnja zdravnikov po večji samostojnosti in avtonomnosti (sklepanje pogodb s t.i neodvisnimi ponudniki zdravniške službe – to naj bi bili posamezniki, ki imajo ustanovljeno pravno statusno obliko samostojnega podjetnika, plačilo po izvedenih storitvah itd.) razumljiva, vendar je treba k temu pristopiti z veliko mero previdnosti, z jasno določenimi pravili in pogoji," so sporočili z MZ. 

Šabeder: Ne znajo, ali pa nočejo

Po navedbah STA je minister pred današnjo sejo vlade opozoril, da nimamo pravih številk o čakalnih dobah. "Ključno vprašanje je, ali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ne znajo ali pa nočejo urediti teh podatkov," je bil kritičen. Da podatki niso zanesljivi, je danes opozorila tudi predsednica zdravniške zbornice Čebašek-Travnikova.

Pomisleke, da predlagana sprememba lahko pomeni konec javnega zdravstva v Sloveniji, v NSi zagotavljajo, da njihov zakon, ki so ga v DZ vložili na predlog zdravniške zbornice, ne pomeni privatizacije javnega zdravstva. "Podpiramo javno zdravstvo, želimo si ga za vse, ne zgolj za peščico," je danes na predstavitvi predloga poudaril predsednik NSi.