“Tudi v Sloveniji si prizadevamo za doseganje cilja Svetovne zdravstvene organizacije WHO, ki želi do leta 2025 zmanjšati prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni za 25 odstotkov,” ob svetovnem dnevu srca opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Za boleznimi srca in ožilja namreč vsako leto po vsem svetu umre več ljudi – trenutno se ta ocena giblje okoli 17,3 milijona. Do leta 2030 pa jih bo po nekaterih ocenah zaradi bolezni srca in ožilja umrlo okoli 23 milijonov. V Sloveniji sicer letno zaradi bolezni srca in ožilja umre okoli sedem tisoč ljudi.
Nezdravo okolje
“Treba se je zavedati, da srčno-žilne bolezni ogrožajo vse prebivalce. Ker pa je omenjene bolezni mogoče v precejšnji meri preprečiti, je pomembno ukrepati in zagotoviti srcu prijazno prihodnost,” pravijo na NIJZ. Menijo, da lahko okolja, v katerih živimo, delamo in se zabavamo, omejujejo izbiro zdravih in srcu prijaznih odločitev. Bolj urbanizirana okolja se namreč soočajo s pomanjkanjem zelenih površin, pomanjkanjem površin za rekreacijo in onesnaženostjo zraka. Sodobna delovna okolja so spremenila načine prehranjevanja. Hitra prehrana, tobak in alkohol so enostavno dostopni. “Takšna okolja pomenijo pomembno oviro pri izbiri zdravih odločitev. K vzpostavitvi pogojev in okolij, ki omogočajo zdrave in pozitivne odločitve, povezane z zdravjem srca, lahko prispevamo sami - z izbiro zdrave prehrane, omejevanjem kajenja v naših domovih, primerno telesno aktivnostjo ter poznavanjem lastnega tveganja za bolezni srca in ožilja,” svetujejo.
Letošnje slogan svetovnega dne je: "Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se." Letošnji svetovni dan se torej osredotoča na ustvarjanje zdravju prijaznega okolja. Promovira ustvarjanje zdravega okolja, ki podpira zdravje srca na delovnem mestu, v domačem okolju in tam, kjer se prebivalci zabavajo, ter jih spodbuja k zmanjševanju tveganja za srčno-žilne bolezni. Omenjena okolja namreč pomembno vplivajo na izbor pravilnih odločitev za zdravje.
Reši 600 življenj letno
Veliko breme teh bolezni med slovenskim prebivalstvom in visoka umrljivost zaradi koronarne bolezni sta vplivali na nastanek Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni leta 2002. Naloga programa je aktivna skrb za zdravje ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih z boleznimi srca in ožilja ter ustrezno ukrepanje. V primerjavi z letom 2000 se je v Sloveniji število smrti zaradi teh bolezni letno zmanjšalo za okoli 1.200. Od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj pripišemo prav uspešnim preventivnim programom. Umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi je tako nižja za več kot 50 odstotkov, Slovenija pa je ena od štirih evropskih držav, kjer je umrljivost zaradi teh bolezni pri moških upadla do te mere, da jo že prekaša umrljivost zaradi raka.
