Kava je že stoletja del našega vsakdana. Zjutraj nas prebudi, opoldne nam pomaga ohraniti energijo, popoldne pa je pogosto povod za druženje s prijatelji.
Pitje kave koristi tudi našemu črevesju in možganom. Nova študija raziskovalcev z APC Microbiome Ireland na Univerzi v Corku je ugotovila, da lahko tako kofeinska kot brezkofeinska kava pozitivno vplivata na črevesne bakterije, kar ima posledično koristi za razpoloženje in raven stresa.
Čeprav so nedavne raziskave podprle dolgoletno prepričanje, da kava izboljšuje prebavo in spodbuja duševno počutje, so biološki mehanizmi v ozadju teh učinkov ostajali nejasni.
V novi študiji o kompleksnem komunikacijskem omrežju med prebavnim sistemom in možgani so raziskovalci analizirali 62 udeležencev s pomočjo psiholoških ocen, spremljanja prehrane ter analize vzorcev blata in urina.
Polovica udeležencev je bila rednih pivcev kave, drugih 31 pa kave sploh ni uživalo.
Redni pivci kave, ki so običajno popili tri do pet skodelic na dan, so morali za dva tedna popolnoma opustiti kavo. V tem času so znanstveniki opazili pomembne spremembe v njihovem črevesnem mikrobiomu, torej v bakterijah, ki živijo v prebavnem sistemu.
Ko so ponovno začeli piti kavo, so ti udeleženci poročali o nižjih ravneh stresa, depresije in impulzivnosti, ne glede na to, ali so pili kofeinsko ali brezkofeinsko kavo.
Študija, objavljena v reviji Nature Communications, ki jo povzema Daily Mail, je pokazala na višje ravni bakterij, kot sta Eggertella in Cryptobacterium curtum, pri pivcih kave. Ti mikroorganizmi naj bi imeli pomembno vlogo pri prebavi in lahko pomagajo odstranjevati škodljive bakterije. Zaznali so tudi povečanje vrste bakterij, ki so jih v preteklosti povezovali s pozitivnimi čustvi pri ženskah.
Vrsta kave je vplivala tudi na specifične učinke, tako so brezkofeinsko kavo povezali z boljšim učenjem in spominom, kofeinsko pa z zmanjšano anksioznostjo, boljšo budnostjo in izboljšano pozornostjo.
To nakazuje, da lahko za nekatere kognitivne koristi kave zaslužni tudi drugi spojini, kot so polifenoli, ne le kofein, čeprav je bil kofein sam po sebi povezan z zmanjšanjem vnetja.
Profesor John Cryan, vodilni avtor študije je povedal: "Javno zanimanje za zdravje črevesja se močno povečuje. Razmerje med prebavnim in duševnim zdravjem je vse bolje razumljeno, vendar so mehanizmi, kako kava vpliva na os črevesje–možgani, ostajali nejasni. Naše ugotovitve razkrivajo mikrobiomske in nevrološke odzive na kavo ter njihov potencialni dolgoročni vpliv na bolj zdrav mikrobiom. Kava lahko spremeni, kaj mikrobi počnejo skupaj in katere metabolite uporabljajo. Ker ljudje vse pogosteje razmišljajo o prehranskih spremembah za boljše prebavno ravnovesje, ima kava potencial, da postane dodatna koristna intervencija v okviru zdrave, uravnotežene prehrane."
Prejšnje raziskave so nakazovale, da lahko kofein pomaga zaščititi možgane tako, da zmanjšuje vnetje in omejuje kopičenje škodljivih beljakovin, povezanih s kognitivnim upadom in demenco.
Kava je naravno bogata tudi z mikrohranili, imenovanimi polifenoli, za katere je znano, da zmanjšujejo vnetje in celične poškodbe v možganih ter preprečujejo sproščanje nevrotoksinov, ki motijo nevrotransmiterje, kot je serotonin, kar lahko poveča tveganje za motnje razpoloženja, vključno z depresijo.
Kava lahko spodbuja tudi tvorbo dopamina, "hormona sreče", kar zmanjšuje tveganje za anksioznost in povečuje motivacijo. Poleg tega je kava pogosto povezana s socialno podporo – na primer srečanje s prijateljem v kavarni – kar samo po sebi izboljšuje razpoloženje.
Prevelik vnos kofeina
Čeprav je kava za večino varna in celo koristna, je treba opozoriti, da lahko v določenih primerih povzroča težave.
Občutljivost na kofein je zelo individualna. Pri nekaterih ljudeh lahko preveč kave povzroči:
- nemir ali tresavico
- pospešen srčni utrip
- težave s spanjem
- prebavne težave (kislina, refluks)
- povečano anksioznost
Kofein lahko ostane v telesu 6–8 ur, zato lahko kava po 16. uri moti spanec, tudi če tega ne občutimo takoj. Ljudje z aritmijami, hudim refluksom, anksioznimi motnjami, nosečnice morajo biti še posebej pozorni na količino.
Kofein lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil, npr. za ščitnico, srce ali stimulansov za ADHD. V takih primerih je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom.
Koliko kave na dan je priporočljivo?
Splošno priporočilo za odrasle je 2–4 skodelice kave na dan (kar pomeni približno 200–400 mg kofeina). To je količina, ki je v raziskavah najpogosteje povezana z boljšim razpoloženjem, boljšim delovanjem možganov, nižjim tveganjem za nekatere bolezni in boljšim zdravjem črevesja.
Za nosečnice je priporočilo do 200 mg kofeina na dan, kar je 1 - 2 skodelici. Za ljudi, občutljive na kofein, je morda priporočljivejša brezkofeinska kava, manjše porcije, izogibanje kavi popoldne.
Kava je lahko del zdravega življenjskega sloga, še posebej, če ostanemo v območju 2–4 skodelic na dan. Koristi so dobro raziskane, a pomembno je poslušati svoje telo — nekateri ljudje kavo odlično prenašajo, drugi pa že po eni skodelici občutijo nemir ali težave s spanjem.
Kdor mi ropota pred prvo jutranjo kavo ga pretepem z đezvo!