V povprečju petnajst odstotkov izdatkov za zdravstveno oskrbo v evropskih državah prihaja iz neposrednih plačil gospodinjstev. Po podatkih Eurostata se je leta 2024 delež plačil gospodinjstev za zdravstveno varstvo iz lastnega žepa gibal od 8,5 odstotka v Luksemburgu do 35,5 odstotka v Bolgariji.
Večino sredstev za zdravstveno oskrbo krijeta zdravstveno zavarovanje in proračun. Delež izplačil za zdravstveno oskrbo iz lastnega žepa je leta 2024 v Sloveniji znašal 11 odstotkov, kar je štiri odstotne točke manj od evropskega povprečja.
Čeprav bi pričakovali drugače, se ti deleži med temi državami po podatkih Eurostata precej razlikujejo. Na zadnjih mestih lestvice, kjer državljani iz lastnega žepa za zdravstvene storitve plačujejo manj od evropskega povprečja, se uvrščajo države, kot so Luksemburg, sledijo Francija, Hrvaška, Irska, Nemčija in potem je tukaj že Slovenija.
Če državljani teh držav zdravstveno oskrbo iz lastnega žepa namenijo med osem in 11 odstotkov sredstev, preostale stroške pa v glavnem krije zdravstveno zavarovanje, delež teh stroškov v državah, kot so Bolgarija, Latvija, Grčija, Srbija, Litva ter Bosna in Hercegovina, znaša tudi več kot 30 odstotkov.
Joseph Piscopo, zdravstveni ekonomist na malteškem ministrstvu za zdravje, je opozoril, da imajo vzhodnoevropske in južnoevropske države običajno višje stroške iz lastnega žepa v primerjavi s skupno porabo.
"Močnejša gospodarstva lahko svojim zdravstvenim sistemom namenijo več finančnih sredstev in posledično dosežejo nižje ravni izdatkov za zdravstvo iz lastnega žepa" je povedal za Euronews Health.
In med te države se uvršča Slovenija. Pascal Garel, glavni izvršni direktor Evropske federacije bolnišnic in zdravstvenega varstva (HOPE), je pojasnil, da so deleži stroškov iz lastnega žepa običajno nižji v državah s širokim javnim ali socialnim zdravstvenim zavarovanjem. "Ti sistemi običajno ponujajo celovite pakete ugodnosti, ki vključujejo večino storitev, kot so bolnišnična oskrba, obiski primarnega zdravstvenega varstva in predpisana zdravila," je povedal.
Po podatkih Eurostata je leta 2023 oseba v EU v povprečju iz lastnega žepa namenila 542 evrov na leto za zdravstveno varstvo. Med 34 evropskimi državami se je ta znesek gibal od 116 evrov v Moldaviji do 2396 evrov v Švici, v Sloveniji 368 evrov.
Garel je opozoril na demografske in epidemiološke dejavnike, ki vplivajo na raven porabe. Države s starajočim se prebivalstvom, na primer Italija in Nemčija, in večjo razširjenostjo kroničnih bolezni imajo običajno večje povpraševanje po zdravstveni oskrbi in storitvah dolgotrajne oskrbe. "Države z mlajšim prebivalstvi in države z nižjo pričakovano življenjsko dobo običajno porabijo manj – vendar pogosto zato, ker je oskrba premalo izkoriščena, ne pa zato, ker so potrebe manjše," je dodal.
dezurni@styria-media.si
