Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev po slovenskih občinah. Že deveto leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ugotavljajo med drugim.
Velik razlog za porast absentizma so tudi duševne motnje. Na NIJZ opozarjajo, da je breme zaradi duševnih bolezni velika izguba in obremenitev za posameznika, družino, gospodarske, socialne, izobraževalne ter kazenske in sodne sisteme. Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet zgolj posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnost, so zapisali.
Najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo sta depresija in anksioznost, tako kot v drugih razvitih državah. Najpogostejši razlog za bolnišnične obravnave je shizofrenija, zaradi katere so bolniki v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi hospitalizirani najdlje. Pomembna javnozdravstvena problema pri nas sta tudi škodljiva raba alkohola in odvisnost od drog.
Samomor: To so občine, ki izrazito izstopajo
Pogost izid duševne bolezni je tudi samomor. Po podatkih NIJZ si v Sloveniji vsako leto vzame življenje med 500 in 600 ljudi, kar po količniku samomora uvršča Slovenijo med deset najbolj ogroženih evropskih držav. "Poskusov samomora je še deset do dvajsetkrat več," dodajajo.
Med občinami izrazito izstopa Sveti Jurij v Slovenskih goricah 66,4. Sledijo Gorje 48,5, Podlehnik 44,9, Oplotnica 44,1, Rogatec 43,9, Makole 43,4, Cerkvenjak, 42,5, Podlehnik 42,5, Mokronog-Trebelno 41,5 in Sodražica 40,6. Umrljivost zaradi samomora med prebivalci Slovenije je v povprečju med letoma 2018 in 2022 na ravni države 18,1 na 100.000 prebivalcev. Kako je v vaši občini, lahko preverite tukaj.
Duševne motnje mnogokrat neprepoznane
Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so duševne motnje. Samomor naj bi bil v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo oziroma boleznijo. Duševne motnje in bolezni so v splošni populaciji zelo razširjene, žal pa mnogokrat tudi neprepoznane.
Pogosto so duševne težave signal in izraz socialno-ekonomskih stisk ljudi. V Sloveniji se samomori izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni, starejši, kar posredno kaže, da ljudje pogosto skoznje izražajo in signalizirajo svojo širšo socialno ogroženost. "Na osebni ravni je vsako samomorilno dejanje znak globokega čustvenega stresa, potrtosti, žalosti, brezupa, ki odmeva na populaciji v celoti. Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnostim," navaja NIJZ.
Kam se obrniti, ko je stiska zares huda
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- najbližjo splošno ali psihiatrično bolnišnico
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).
Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
vanda.levstik@styria-media.si
Če iščete duševne bolnike pojte u parlament al na Trstenjakovo!!!
Klakočarjeva v parlamentu, koza afnasta, zunal je medicinska sestra, verjetno je mislila na m.s zunaj parlamenta, ki prosi za višje plačilo ob tako mizerni plači, ki jo ima, a koza ne reče, da ona sama potrebuje zdravnika, psihiatra, ki bo… ...prikaži več poskrbel za njeno zdravljenje na psihiatriji, da ne bo afen gucala v parlamentu, pa ta češpla je prepričana, da je strašansko lepa, morda za Janija Moderndorferja, sprehajalca….
Od celjenja se dobi marsikaj,strjevanje krvi,in demenca