Epidemija covida-19 je močno posegla tudi v življenje bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih družin, opozarjajo strokovnjaki.
Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen, kjer pride do poškodb ovojnice nevronov in tako do motenj prevajanja živčnih impulzov. Za bolezen so značilna vnetna žarišča v centralnem živčnem sistemu.
Vključno z vnetnim procesom poteka tudi napredovanje nevrološke prizadetosti, katere vzrok je izguba nevronov. Ta bolezen se praviloma pojavi med 20. in 40. letom starosti, ženske obolevajo navadno dvakrat pogosteje in približno pet let prej kot moški.
Življenjska doba obolelih je skrajšana v povprečju za 10 let. Multipla skleroza je tako eden glavnih vzrokov invalidnosti mladih odraslih, za preprečevanje tega pa je zgodnje prepoznavanje in zdravljenje ključnega pomena.
Znaki multiple skleroze
Prvi znaki, našteti v okviru, običajno kmalu minejo in mladi bolniki nanje pogosto pozabijo. Pozorni postanejo šele, ko se začnejo ponavljati ali ko jih funkcionalno onesposobijo:
- motnje občutenja,
- motnje vida,
- vrtoglavica,
- težave z ravnotežjem in koordinacijo.
Vzrok v glavnem neznan
Za multiplo sklerozo so značilne nevrološke motnje – motnje vida, oslabelost udov, motnje občutka, motnje mokrenja, motnje ravnotežja in čezmerna utrudljivost. Vzrok za nastanek bolezni ni znan, strokovnjaki predvidevajo, da je najverjetneje sprožilni dejavnik kombinacija vplivov okolja, genetske predispozicije in virusnega dejavnika.
V času covida-19 diagnostika zastala
Po besedah zdravnice družinske medicine in strokovne vodje Zdravstvenega doma Nova Gorica Polone Campolunghi Pegan, je primarni nivo zdravstva epidemijo dočakal v dokaj slabi kondiciji, saj smo se že pred njenim pojavom težko prišli do osebnega zdravnika ali pediatra na primarni ravni.
Zaradi dodatnega dela, ki ga je v zdravstvene domove prinesla epidemija, je zdravnikom in pediatrom primanjkovalo časa, ki bi ga lahko namenili pacientom, ki so potrebovali zdravniško pomoč tudi zaradi drugih bolezni, kot je multipla skleroza.
Diagnostika pa je zastala tudi iz drugih razlogov. Kot je znano, kar nekaj ljudi v času epidemije zaradi strahu pred okužbo ni upalo k zdravniku. Ker pa v času popolnega zaprtja niso delovale tudi nekatere specialistične ambulante, razen za nujne primere, je bil zaostanek tudi v diagnostiki na sekundarnem nivoju.
"Tudi preventive preglede smo izvajali v zelo okrnjeni obliki, zato je bilo marsikatero obolenje, ki je bilo pridruženo multipli sklerozi, slabše vodeno," je poudarila.
Profesorica pri katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti v Ljubljani Tanja Repič Slavič opozarja, da so se bolniki z multiplo sklerozo v času epidemije soočali tudi z duševnimi težavami. Zaradi dela od doma so bili pogosto pod stresom. "Ker je doma ostala vsa družina, so ob delu starši morali poskrbeti še za otroke," dodaja.
Še več informacij o bolezni ima društvo Spoznajmo multiplo sklerozo.
