Po podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstveo (HZJZ) je zaradi virusa Zahodnega Nila julija in avgusta letos na Hrvaškem zbolelo 26 ljudi, ena oseba je umrla. Moški, ki je umrl, je bil kronični bolnik.
Večina obolelih se je okužila doma, za dve osebi ne vedo, ali sta se okužili doma ali v tujini, za dve pa je potrjeno, da sta se okužili v tujini.
Letošnja smrt zardi okužbe z virusom Zahodnega Nila ni tovrstna smrtna žrtev na Hrvaškem. V preteklih letih so že zabeležili smrtne primere.
Primere obolelih so zabeležili na področju severozahodne in vzhodnega dela države, vključno z mestom Zagreb in okolico.
Največ okužb v Italiji
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, so do 30. avgusta 2018 na področju Evrope zabeležili skupno 710 primerov okužbe z virusom Zahodnega Nila. Največ, 327 primerov so zabeležili v Italiji, 213 v Srbiji, 147 v Grčiji, 117 v Romuniji in 96 na Madžarskem.
Virus Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) se prenaša na človeka večinoma s pikom okuženega komarja.
Kaj je virus Zahodnega Nila?
"Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost," navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema."
SIMPTOMI IN ZNAKI
Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen z simptomi kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila).
Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. "Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice)," navajajo pri NIJZ. "V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava WNV tudi pri nas."
