Na urgenci UKC Maribor se vsako poletje soočajo s povečanim številom obravnav. Pacienti zdravstveno oskrbo običajno iščejo zaradi svojih siceršnjih kroničnih bolezni, ki se ob vročini poslabšajo. Podobno je tudi v UKC Ljubljana, kjer pacienti med vročinskimi valovi pomoč iščejo predvsem zaradi poslabšanja kroničnih pljučnih in srčno-žilnih obolenj.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so tako julija na urgenci obravnavali za približno 20 odstotkov več bolnikov z akutnim koronarnim sindromom (srčno kapjo) v primerjavi z majem. "Literatura kaže, da se v obdobju vročega vremena srčno-žilna umrljivost poveča za približno deset odstotkov," je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Peter Radšel.
Hospitalizacije zaradi klasičnega vročinskega udara pa so na srečo redke. V UKC Ljubljana po njegovih besedah letno sprejmejo v povprečju manj kot enega odraslega bolnika s to diagnozo. Večina bolnikov z blažjimi oblikami težav pa pomoči niti ne poišče ali pa jih oskrbijo na primarni ravni zdravstva.
Tako v ljubljanskem kot mariborskem UKC imajo v času vročinskih valov povečano predvsem število sprejemov zaradi poslabšanja kroničnih bolezni. Namestnik predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Andrej Hohnec ljudem ob vročih dneh svetuje, naj se nekje od 10. do 17. ure, ko je obremenitev največja, neposredno ne izpostavljajo soncu.
"Posebej starejši, kronični bolniki, tudi nosečnice, otroci naj se zadržujejo v notranjih prostorih, idealno v nekih hlajenih prostorih," je poudaril v izjavi za medije in dodal, naj uživajo zadostne količine tekočine. Bolnikom s kroničnimi boleznimi pa svetuje jemanje predpisanih zdravil.
Kdaj na urgenco?
Pacienti naj urgenco obiščejo ob nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki človeka ohromijo. "Mislim, da večina ljudi za tista res resna stanja zna oceniti," je dejal. Med zdravstvenimi stanji, ob katerih svetuje obisk urgence, je naštel bolečino v prsih, stiskanje, težave z dihanjem, izgubo zavesti, vztrajno bruhanje in hudo oslabelost sicer zdravega človeka.
V primeru splošnega slabega počutja, ki ni izrazito, pa svetuje pitje zadostnih količin tekočine in izogibanje prevelikim obremenitvam. Če slabo počutje vztraja, pa naj pacient obišče izbranega zdravnika.
Ob vročih dneh številni svoje hiše in stanovanja ter druge objekte hladijo s klimatskimi napravami. Hohnec svetuje, naj bodo nastavljene tako, da prostor ohladijo za približno pet, največ pa osem stopinj pod zunanjo temperaturo zraka, da ob prehodu obremenitev za telo ni prevelika. "Če je zunaj 35 stopinj, naj klima ne bo na 18 stopinjah," je ponazoril.
Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi vročine do vključno petka za vso Slovenijo izdala oranžno vremensko opozorilo. Po nižinah bo velika toplotna obremenitev predvsem sredi dneva in popoldne, vročina bo najbolj izrazita na Primorskem, opozarjajo na Arsu.
dokaz, da kovid cepivo deluje
Folk je neodgovoren do sebe, ko se zgodi kolaps je pa jok in stok.
Pravilno in pametno opozorilo..Statistično so prav ti vroči meseci krivci za mnoge smrti..Kronični bolniki so premalo ozaveščeni o učinkih predpisanih zdravil v stanju dehidracije..