Nekateri pravijo, da škodijo zdravju, spet drugi so prepričani, da ne. In kaj je resnica? Žal je na to temo opravljenih še premalo znanstvenih raziskav, nekatere pa še obstajajo in dajejo določene odgovore in smernice.
Klima in okrevanje pacientov
Obsežnejša študija o vplivu klimatskih naprav na zdravje, ki je bila objavljena v reviji BMC Public Health in jo povzema index.hr, daje poudarek na vplivu prilagajanja zraka in temperature preko sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije na bolnike v bolnišnicah. Na splošno se je izkazalo, da je sistem koristen za okrevanje pacientov, zlasti v kontekstu izboljšanja vitalnih znakov, zmanjšanja srčnih stresnih dogodkov, pospeševanja okrevanja in povečanja telesne dejavnosti. Poleg tega je uporaba teh sistemov zmanjšala smrtnost bolnikov in skrajšala bivanje v bolnišnici za bolnike z boleznimi dihal.
Raziskava med zdravimi študenti
Obstaja tudi študijo o vplivu klimatskih naprav na zdrave ljudi, študente, ki so jo izvedli na oddelku za raziskave javnega zdravja Univerze Harvard.
Pokazalo se je, da povišane temperature v prostorih brez klimatskih naprav med vročinskim valom negativno vplivajo na kognitivne funkcije pri mladih zdravih posameznikih.
Študija je spremljala 44 študentov, od katerih so nekateri živeli v stavbah s klimatsko napravo, drugi pa brez, pred, med in po vročinskem valu. Ugotovitve so pokazale, da so med vročinskim valom študenti v neklimatiziranih stavbah slabše opravili teste kot študenti v klimatiziranih študentskih domovih in so doživeli upad petih kognitivnih funkcij.
Klima da, ali ne?
Med vročinskim valom so imeli učenci v stavbah brez klimatskih naprav za 13,4 odstotka daljši reakcijski čas na testih z besedami in barvami ter za 13,3 odstotka slabše rezultate pri testih seštevanja in odštevanja v primerjavi z učenci, ki so živeli v klimatiziranih prostorih.
Vsi ti podatki so pokazali, da učenci v klimatiziranih prostorih niso bili le hitrejši pri svojih odzivih, temveč tudi natančnejši. Ugotovljeno je bilo, da so bivanjski pogoji, ki jih povzročajo vročinski valovi v stavbah brez klimatskih naprav, povzročili znatne pomanjkljivosti v kognitivnih funkcijah.
Klimatska naprava vzdržuje telesno temperaturo, kar je ključnega pomena v vlažnih in vročih predelih sveta, kjer je vročinski udar poleti velik problem.
Uporaba klimatskih naprav v poletnih mesecih pripomore k lažjemu preživljanju vročih dni, vendar s pretiranim hlajenjem lahko dosežemo nasproten učinek, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ).
Po njihovem je še kako pomembno poznati delovanje naše klimatske naprave: ali zajema zrak zunaj, ali ga filtrira, ali uravnava vlago v zraku … Kompleksne naprave za klimatizacijo uravnavajo tudi vlažnost zraka, kar prispeva k upočasnjenemu razmnoževanju pršice in lahko koristi alergijskim bolnikom.
Negativni učinki
Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno – preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave opisane spodaj (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme, ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli.
Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku.
Predvsem pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti rednega zračenja bivalnih prostorov.
Kako določiti temperaturo zraka?
Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti:
- temperatura naj bo med 22 in 26 stopinj Celzija,
- relativna vlažnost 30─60%,
- srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 metra na sekundo.
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave.
Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.
Izbor in namestitev klimatske naprave
Prav je, da se tudi s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja in z boljšo izolacijo zgradb branimo vročine. Tudi, če imamo klimatske naprave, saj so le te energetsko zelo potratne.
Sindrom bolne zgradbe
Ljudje navajajo različne bolezenske znake in simptome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpirati oken. Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe (ang. »sick building sindrome«), ki ga navajajo nekateri ljudje, ki veliko časa preživijo v takšnih stavbah.
Bolezenske težave zaradi omenjenega sindroma lahko razdelimo na specifične in nespecifične.
Pri specifičnih težavah gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali pa za poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni.
Pri nespecifičnih težavah ne poznamo natančnega povzročitelja težav. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Uporaba klimatske naprave v avtomobilu
Stres za telo predstavlja tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje 5-10 minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.
Držimo se pravila, da znižamo temperaturo za maksimalno 2 stopinji.