Po tem, ko je Evropska komisija v ponedeljek potrdila ustreznost BioNTechovega in Pfizerjeveha cepiva proti koronavirusu, bodo prvi odmerki cepiva v Slovenijo pripeljani še do konca tedna, že v nedeljo ali ponedeljek pa naj bi se začelo cepljenje. "Cepivo na podlagi te platforme še nikoli ni bilo uporabljeno, zato je tudi precej pomislekov," pravi Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije.
Edina tehnologija, ki lahko sproducira dovolj cepiva
BioNTechovo in Pfizerjevo cepivo, kot tudi cepivo Moderne, ki bo na tržišče najverjetneje prišlo po novem letu, je osnovano na novi tehnologiji in je mRNA cepivo, ki vsebuje del genoma virusa SARS-CoV-2. S pomočjo lipidov vstopi v celico in ji posreduje navodila za izdelavo virusne beljakovine, kar sproži imunski sistem. Cepivo ne vsebuje oslabljenega ali živega virusa.
"To je edina tehnologija cepiva, pri kateri je mogoče industrijsko sintetizirati te molekule v tako kratkem času," razlaga Ihan. Zaradi pandemije covida je namreč treba v kratkem času izdelati milijonske količine cepiva.
"Vsak se odloča med cepljenjem ali prebolevanjem bolezni, ki jo bo med epidemijo zagotovo dobil."
"Odločamo se med cepljenjem in covidom"
"Veliko bolj bi bili pomirjeni, če bi klinične preiskave potekale dve leti, kar je neko dobro obdobje za izvedbo teh preiskusov," pravi Ihan, ki je sodeloval na webinarju društva za kronično vnetno črevesno bolezen in odgovarjal na vprašanja o cepljenju. Ihan poudarja, da je pri presojanju o uporabi cepiva ključno dejstvo, da je "mnogo bolj tvegano za neko boleznijo zboleti, kot pa imeti zaplete po cepljenju."
"Odločamo se med cepljenjem in med covidom, za katerim bomo glede na epidemijo, zagotovo zboleli. In če nekdo sklene, da raje dobi covid kot cepivo, je to čisto kredibilna odločitev, oboje ima stranske učinke."
Kratkoročno tveganje se ne more primerjati s tveganjem, ki ga prinaša covid
Ihan je prepričan, da bodo kratkoročni možni stranski učinki cepljenja blagi. Po doslej znanih podatkih naj bi šlo za bolečino na mestu vboda, glavobol, utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih. "Če se odločimo za cepivo, je kratkoročno tveganje majhno in ni primerjave s tveganjem, ki ga prinaša covid," je jasen Ihan.
"Dolgoročnih posledic ne poznamo ne pri covidu ne pri cepivu"
"Kar se tiče dolgoročnih učinkov, je treba povedati pošteno, ne poznamo dolgoročnih učinkov ne za cepljenje ne za covid," pravi Alojz Ihan, ki pa je prepričan, da glede na sestavo cepiva ni pričakovati hujših zapletov. Pri covidu so nekateri dolgoročni učinki, kot so kronično popuščanje srčne zaklopke, slabše delovanje ledvic in centralnoživčnega sistema, kapi, epilepsije, motnje spomina ... že znani.
Stroka: Cepijo naj se tudi tisti, ki so covid preboleli
V Sloveniji bomo s prvo pošiljko prejeli 9745 odmerkov nemško-ameriškega cepiva, ki bo prvenstveno namenjeno cepljenju oskrbovancem in zaposlenim v domovih za ostarele (DSO). "Zdaj, ko cepiva še ni dovolj na razpolago, bodo v domovih za ostarele cepili le tiste, ki covida še niso preboleli. Sicer je kljub temu, da je nekdo covid prebolel, cepljenje priporočljivo. Zaščita pred ponovno okužbo naj bi po preboleli bolezni trajala tri mesece, po tem je smiselno cepljenje," pravi Ihan.
Po prvem odmerku 80-odstotna zaščita
Vzporedno z DSO bo cepivo v obsegu možnih količin razdeljeno zdravstvenim domovom in bolnišnicam, kjer bodo cepili zaposlene. Porabljenih naj bi bilo vseh 9745 odmerkov prve pošiljke, za drugi odmerek, ki ga je treba prejeti čez tri tedne, bodo počakali na naslednjo pošiljko cepiva. Po prvem odmerku naj bi cepivo zagotovilo 80-odstotno zaščito pred tem, da zboliš, in 100-odstotno zaščito pred težjim potekom covida, razlaga Ihan.
Po cepljenju še vedno prenašamo virus?
Ni pa še odgovora na vprašanje, ali bo cepivo delovalo tudi tako, da cepljeni ne bo prenašal korona virusa na druge. "Teh rezultatov še ni in jih še nekaj časa ne bo, klinične raziskave so namreč potekale na neokuženih prostovoljcih," pravi Ihan.
Nato bo cepljenje omogočeno oskrbovancem drugih socialnovarstvenih zavodov in zaposlenim v socialnovarstvenih storitvah in uporabnikom zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter njihovim zaposlenim in zdravstvenim delavcem.
Covid-19, cepljenje, Pfizerjevo cepivo
Glede na načrt ministrstva za zdravje nato sledijo starejši, ki bi se cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej stari 80 let in več, nato stari 70 let in več in nato 60 let in več.
Pri starejših od 65 let naj bi cepivo imelo 86-odstotno zaščito. Sledili bi kronični bolniki, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, in nato skupine kritične infrastrukture (zaposleni v vzgoji in izobraževanju, v transportu, trgovini in podobno).
"Otroci so obsojeni na to, da dobijo covid"
Cepivo bodo prejeli starejši od 16 let, saj v kliničnih raziskavah še ni dovolj podatkov, kako cepivo deluje na mlajše. "Dejstvo je, da se otroci tudi kužijo. Ker ne morejo prejeti cepiva, so obsojeni, da dobijo covid, kar ima za mnoge hude imunske posledice. Na ljubljanski pediatrični kliniki je cel oddelek otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ki nastane kot posledica covida," razlaga Ihan.
Cilj cepljenja proti koronavirusu je precepiti 60 odstotkov prebivalcev. "To je tisto, kar bi bilo pred jesenjo zaželeno, da se ne bi bali ponovnih zapor. To zimo bomo še zdržali, vprašanje pa je, kaj bi za družbo pomenile nove zapore prihodnjo zimo," zaključi Ihan.
Bodimo iskreni,vse skupaj,kar se dogaja zaradi covida,je krivda nas ljudi samih.Že stoletja igramo bogove in raso,ki je edina in,ki vse ve.Žalostna resnica pa je,da je človek največja žival na tem planetu ampak vse,kar dajemo naravi nam bo povrnila z dvojnimi… ...prikaži več obrestmi vred.Brez skrbi.
Bodimo iskreni, ne poznamo posledic vašega zblojenega pisanja in strašenja.
"Bodimo iskreni: ne poznamo dolgoročnih posledic ne cepiva ne covida" -> dejstvo je, da so lahko posledice covida hujše. In ne, ne bom tvegala posledic covida.