Pristojni za spopad z boleznijo modrikastega jezika, ki se v zadnjih tednih hitro širi po Sloveniji in povečano smrtnost povzroča predvsem med ovcami, izvajajo predvsem ukrepe za boljšo informiranost rejcev in za hitrejši odvoz poginulih živali. Država razmišlja tudi o sofinanciranju stroškov zdravljenja in o nadomestilu škode rejcem.
Bolezen modrikastega jezika
Bolezen modrikastega jezika je sicer nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami in komarji, za ljudi pa ni nevarna. V zadnjih tednih se hitro širi po Sloveniji, najslabše stanje pa je na zahodu in jugu države. Za zdaj ni bila uradno potrjena le na območju severovzhoda države.
Povečano smrtnost povzroči pri drobnici, predvsem med ovcami, medtem ko je pri govedu potek bolezni manj hud, a vseeno v času obolelosti prihaja do gospodarske škode. Iz vrst rejcev so te dni prihajale informacije, da je v zadnjih tednih umrlo od 20 tisoč do 30 tisoč ovac in da je na nekaterih kmetijah smrtnost delo do 50-odstotna.
Generalna direktorica Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj je povedala, da je bila bolezen do zdaj laboratorijsko potrjeno na 73 kmetijskih obratih, a da je dejansko prisotna na več kmetijah, saj testiranja ne potekajo povsod, ker se prisotnost bolezni potrdi že na podlagi veterinarskega poročila o kliničnih znakih. Od sredine julija do danes je smrtnost drobnice v prizadetih rejah po njenih besedah različna, ponekod do 30-odstotna, ponekod pa nižja. Pristojni ne razpolagajo s podatkom o številu poginulih živali, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po besedah Znoj ne kažejo na to, da bi bilo število poginulih živali 20 tisoč do 30 tisoč. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je povedala, da je bilo v obdobju avgust-september letos za 2500 več odvozov kadavrov kot lani v tem času.
Šibke točke v sistemu spopada z boleznijo
Žagar je sicer povedala, da pristojni v zadnjih dneh vlagajo napore v to, da bi prepoznali šibke točke v sistemu spopada z boleznijo. Eno šibko točko so prepoznali v sistemu informiranja rejcev. Ugotavljajo namreč, da rejci nimajo zadostnih informacij o bolezni in njenem prepoznavanju.
Nekoliko je bila kritična do Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in do javno financirane kmetijsko svetovalne službe, ki deluje pri KGZS in je neke vrste podaljšek države na terenu. Pričakovala bi namreč boljšo informiranost rejcev, pa tudi boljši tok informacij od rejcev do pristojnih.
Rejcem je zdaj na voljo klicna številka 114 z usposobljenimi svetovalci z informacijami.
Odvoz kadavrov: ti ležijo povsod
Drugo področje, kjer nastajajo težave, je odvoz kadavrov. Po besedah predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta Matjaža Ocepka se je število odvozov zaradi postopnega širjenja bolezni po čredah močno povečalo. V zadnjem času imajo skoraj 500 odvozov dnevno, običajno jih je okoli 300.
Zaostanke jim je nekoliko uspelo zmanjšati, zdaj pa so na prizadeta območja postavili dodatna zbirna mesta za kadavre, da bi skrajšali poti za higienike. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito.
Danes naj bi poskusili počistiti kadavre na območju Kozjanskega, Obsotelja in spodnjega Posavja, v soboto bodo imeli veliko akcijo na Cerkljanskem in Kobariškem, prihodnji teden pa na Savinjskem. Če jim na ta način ne bo uspelo odpeljati trupel, bodo morali, tako Ocepek, morda sprejeti tudi izredne ukrepe. A za zdaj velja pravilo, da naj kmetje trupel sami ne odvažajo in zakopavajo.
Vsa trupla gredo na sežig v družbo Koto in po zagotovilih Vide Znoj niso namenjena za uporabo v prehranski verigi. Velja pa, da je meso in mleko živali, ki bolezen prebolijo, varno za prehrano.
Država bo rejcem pomagala
Srečko Šestan
Žagar je povedala, da se država zaveda, da ima bolezen posledice za dohodkovni položaj rejcev, še posebej poklicnih rejcev drobnice. Zato proučujejo, kako bi jim lahko kompenzirali izpad prihodka. Trenutno še ne morejo reči, kakšna bo, ker je treba najprej priti do konca izbruha in potem ocene škode.
Obvezno cepljenje drobnice
So pa pristojni že sprejeli odločitev o obveznem cepljenju drobnice v zimskem času. Država bo financirala nakup cepiva za seve 3, 4 in 8, ki so v Evropi najbolj razširjeni.
Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali kriti rejci sami, a spričo kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država zdaj razmišlja tudi o tem, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oz. znotraj tega tudi cepljenja. Računa pa na veterinarje, da razmer ne bodo izkoriščali in dvigovali cene.
Program obveznega cepljenja bo veljal za seve 3, 4 in 8. Bolezen, za katero zaradi virusnega značaja ni zdravila, ima sicer 24 različnih sevov, za vsa niti ne obstajajo cepivo. Program so pripravili za tiste, ki so najbolj v Evropi najbolj prisotni. V Sloveniji sta to letos seve 4 in 8, sev 3 pa je v bližini.
Ne vem kaj čala virus ki bi za vedno utišal leve ministrice
Krivec za širjenje bolezni je modra krava iz stranke NSi ?
In potem se francosko govoreči nomad mirno sprehaja po Sloveniji s čredo ovc, psi in osli.