Kako dobri skrbniki našega planeta smo, kažejo podatki, ki so bili predstavljeni na posvetu za kemijsko varnost v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Ste vedeli, da:
⇒ povprečen prebivalec Zahodne Evrope porabi 100 kilogramov plastike na leto, večino v obliki embalaže?
⇒ vsako leto v oceanih konča od 5 do 13 milijonov ton plastike?
⇒ v Sredozemskem morju vsako minuto pristane krog 30.000 plastenk?
⇒ 80 % odpadkov na svetovnih plažah predstavlja plastika?
Strokovnjaki, nevladne organizacije in raziskave kažejo, da ni prepozno – vendar je treba začeti danes. Skrb za okolje namreč pomeni skrb za nas same.
Kaj je mikroplastika?
Glede na številke, ki razkrivajo porabo plastike po svetu, bi bilo življenje brez nje najbrž precej težje – ne samo, da nam lajša življenje, pogosto je kot surovina tudi lažja in cenejša od drugih materialov. Velik problem v povezavi s plastiko pa predstavlja recikliranje, torej ravnanje z odpadnimi plastičnimi proizvodi. Ti se namreč v naravnem okolju, kjer velikokrat končajo, ne morejo sami razgraditi in tako več let razpadajo na manjše dele.
Koliko vrečk porabite?
Odpadna embalaža supermarketov je vodilni vir plastičnega onesnaževanja. Tu se najbolj izpostavljajo plastenke, embalaže iz supermarketov, mreže za sadje, vrečke za kruh itd., torej izdelki za enkratno uporabo.
Koliko mikroplastike pojemo in zakaj je to nevarno?
Mikroplastika v vodi veže nase obstojna organska onesnaževala, hkrati pa v okolje sprošča aditive, ki se plastiki dodajajo v fazi proizvodnje. Vse to nehote zaužijejo organizmi, kar pomeni, da:
► pri živalih mikrodelci prehajajo iz prebavil v meso, ki ga nato uživamo ljudje;
► se na mikroplastiko dobro vežejo tudi mikroorganizmi, ki tvorijo na delcih tanek sloj-biofilm, na katerem so med drugim tudi patogene bakterije, ki povzročajo bolezni pri vodnih organizmih in ljudeh.
Mikroplastika je torej zelo prisotna v prehranjevalni verigi – stroka potrjuje sledi tako v hrani kot pijači. Analize prisotnosti so med drugim našli v pivu, medu, soli, vodi, zelenjavi itd. Greenpeace pa ob tem izpostavlja 3 vrste, kjer so je zaznali največ.
1. Najbolj onesnažena so jabolka
2. V več kot 90 % soli po celem svetu
Greenpeace je leta 2018 skupaj z južnokorejsko Univerzo Incheon zasnoval globalno študijo o mikroplastiki v soli. V raziskavo so zajeli 39 vzorcev soli iz 21 obratov po vsem svetu, pri čemer so prisotnost mikroplastike potrdili v več kot 39 %. To pomeni, da če posameznik dnevno zaužije 10 gramov soli, kot kažejo mednarodne ankete, vnese na letni ravni v svoje telo več kot 2000 delčkov mikroplastike.
3. V vzorcih ustekleničene in pitne vode
Čeprav so leta 2017 nevladne organizacije in Univerza v Minnesoti testirali več kot 100 vzorcev pitne vode v 12 državah in potrdili prisotnost mikroplastike, pa je sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije jasno: ''Raven mikroplastike v pitni vodi ne predstavlja večjega tveganja za zdravje ljudi.'' Ob tem so zapisali še, da bi kot družba morali narediti več.
V sodelovanju z vodo Römerquelle mesec november in december posvečamo družbeno odgovorni kampanji ''Voda ti bo pokazala pot''. Več vsebin najdete TUKAJ.
Namerno dodajanje plastike v kozmetične izdelke
Poročilo Evropskega parlamenta navaja, da je več držav članic EU je zaradi pomislekov glede okolja in zdravja ljudi že sprejelo ali predlagalo nacionalne prepovedi namerne uporabe mikroplastike v potrošniških izdelkih. Prepovedi se nanašajo predvsem na uporabo mikrokroglic v kozmetiki, ki se po uporabi izperejo v vodo.
Mikroplastiko namerno dodajajo v številne izdelke, vključno z gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi, kozmetiko, gospodinjskimi in industrijskimi detergenti, čistili, barvami in izdelki, ki se uporabljajo v naftni industriji in industriji zemeljskega plina. Mikroplastika se uporablja tudi kot polnilni material za športna igrišča iz umetne trave.
Vsak posameznik lahko naredi nekaj malega zase, a nekaj velikega za okolje
► gre v trgovino z vrečko iz blaga, kartonasto škatlo ali leseno košarico,
► zmanjša uporabo plastičnih izdelkov,
► se odloči za nakup v ZERO WASTE trgovinah, ki prodajajo izdelke brez embalaže,
► kjer je možno, kupi nepakirana žila (meso, zelenjava, sadje)
► izbere koncentrate in izdelke v večjih pakiranjih,
► pravilno ločuje odpadno embalažo in jo odlaga v ekološkem otoku v rumen zabojnik.
