Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji samo letos zaznal kar deset izbruhov garij. O naraščajočem številu primerov bolezni poročajo tudi iz drugih držav. Strokovnjaki menijo, da se vsako leto okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu.
Garje v Sloveniji
Po podatkih NIJZ se je letos v Sloveniji z garjami okužilo 1078 ljudi, lani v celem letu 818, poroča MMC. Septembra lani so odkrili 77 primerov, v letošnjem septembru pa kar 155. Do zdaj je prišlo do desetih izbruhov – trikrat v domovih starejših občanov, dvakrat v vrtcih in nastanitvenih objektih, pa tudi v bolnišnici, socialno-zdravstvenem zavodu in v eni družini.
"V zadnjih dveh letih (2023 in 2024), smo zaznali znatno povečanje prijav garij med splošnim prebivalstvom v Sloveniji. Leta 2024 se je število prijav povečalo za 41 odstotkov, prejeli smo 805 prijav. Med starostnimi skupinami v letu 2024 se okužba pojavlja predvsem v skupini od 15 do 24 let, nato od 25 do 34 let in od 4 do 15 let," so pojasnili za MMC. "Znaten porast smo ugotovili v letih 2023 in 2024, predvsem v ljubljanski zdravstveni regiji," dodajajo.
Garje
Okužba se hitro širi – predvsem ob tesnih stikih med ljudmi. Do okužbe pride predvsem s tesnim telesnim stikom kože s kožo, po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo. Manj verjeten je tudi prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega – a je mogoč.
Prvi značilni znak okužbe je običajno srbež. Pri ljudeh, ki se okužijo prvič, se kožne spremembe in srbenje pojavijo šele po štirih do šestih tednih, pri tistih, ki so že bili okuženi, pa v enem do štirih dneh.
Na začetku je srbež omejen na posamezne predele kože, pozneje pa se razširi po vsem telesu, predvsem po predelih glave in vratu ter večjega dela hrbta. Poleg srbeža povzročajo paraziti tudi kožne spremembe, ki se pojavijo predvsem tam, kjer je koža mehka in tenka – med prsti, na notranji strani zapestja, na komolcih, kolenih in okrog popka. Odsotnost srbeža pa še ne pomeni, da pacient nima bolezni, opozarjajo na NIJZ-ju. Pri nekaterih se ta sploh ne pojavi, na primer pri nekaterih starejših bolnikih in dojenčkih.
Skrivanje bolezni
Velike zaplete povzroča skrivanje bolezni. Treba je vedeti, da garje niso bolezen ljudi s socialnega dna, kot velja napačno prepričanje. Pred njimi ni varen nihče, okuži se lahko vsak.
Če se garje ne zdravijo, se lahko razširijo na druge družinske člane, zato je o okužbi treba obvestiti vse ljudi, s katerimi je imel oboleli tesne stike, od družine in spolnih partnerjev do sošolcev in vzgojiteljic … Poleg tega mora oboleli nujno poiskati zdravniško pomoč, saj lahko nezdravljenje garij povzroči hujšo obliko bolezni ali pa se pojavijo zapleti, kot sta impetigo in gnojno vnetje kože.
Na NIJZ poudarjajo, da je ključno tudi, da se hkrati zdravijo vsi družinski člani in ljudje, ki so bili v stiku z bolnikom, saj lahko pride do ponovne okužbe zaradi nezdravljenih oseb. Tudi po uspešnem zdravljenju pršic ostanejo mrtvi delci v koži in lahko povzročajo reakcijo preobčutljivosti. Srbeč občutek lahko traja še dva do tri tedne, dokler jih koža ne odstrani.
Za lajšanje srbenja bolnikom zdravniki predpišejo sredstva, ki srbenje umirijo. Bolniki prejmejo mazilo, ki ga morajo nanesti po celem telesu na hladno in suho kožo, postopek pa ponoviti čez en teden. Nujno je oprati tudi posteljnino, brisače in oblačila.
V DSO je prisotna tudi bakterija helicobacter pylori kar je verjetno posledica uporabe istega jedilnega pribora ali kozarcev .
Brez dvoma jih prinašajo migrantje. Vprašajte nvoje, vedo.
Ja Golob je kriv ni druge. Iva Dimic bo zagotovo zahtevala izredno sejo DZ. Da se bodo medsebojno verbalno praskali. Banda garjeva !