Genetsko smo Slovenci še vedno del evropskega prostora z relativno visoko sposobnostjo prebave mleka v odraslosti, a hkrati raziskave kažejo, da je ljudi s prebavnimi težavami po mleku veliko, ali pa jih vsaj vse bolje prepoznavamo. Izogibanje laktozi je opaziti tudi na trgu.
Mleko, jogurt, skuta, smetana in siri so dolgo veljali za skoraj zaščitni znak prehrane v Evropi. Sploh severni in osrednji del naše celine sta bila zgodovinsko območji z visokim deležem ljudi, ki tudi v odraslosti ohranijo encim laktazo, potreben za prebavo mlečnega sladkorja laktoze.
Vendar pa sodobne ocene kažejo precej bolj raznoliko sliko: globalno ima težave z razgradnjo laktoze približno 65 do 70 odstotkov odraslih, v Evropi pa se deleži zelo razlikujejo – od le nekaj odstotkov v Skandinaviji do več kot polovice prebivalstva v južnem delu Evrope.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki na portalu Prehrana.si, se ljudje z laktozno intoleranco med seboj močno razlikujejo po tem, koliko laktoze še lahko zaužijejo brez simptomov: "Prvi ukrep pri diagnosticirani laktozni toleranci (pravilno diagnozo lahko postavi zgolj zdravnik) je izogibanje živilom, ki vsebujejo laktozo. Po izključitvi vseh živil z laktozo lahko s počasnim uvajanjem živil z nizko vsebnostjo laktoze ugotovimo, kolikšna je vsebnost laktoze, ki še ne izzove simptomov."
Zakaj se zdi, da je intolerance več kot nekoč?
Strokovna literatura kaže, da se genetska sposobnost prebave laktoze v odraslosti sama po sebi ne spreminja hitro, saj gre za dedno lastnost. V Evropi je povezana predvsem z različico gena LCT (-13910C>T), ki je pri severnih Evropejcih pogosta, proti jugu celine pa njen delež pada.
Kam torej spadamo Slovenci? Raziskovalci z ljubljanske medicinske fakultete in tujih univerz so v raziskavi Genetska slika Slovencev: pretekle primesi in vzorec naravne selekcije pokazali, da so Slovenci po genski sliki bližje severnim in vzhodnoevropskim populacijam kot južnoevropskim, čeprav smo geografsko bližje Sredozemlju. Prav severna in del vzhodne Evrope pa sodijo med območja, kjer je vztrajanje encima laktaze v odraslosti zgodovinsko pogostejše, zato je tam delež laktozne intolerance nižji kot v južni Evropi ali Aziji. Slovenska genetska slika tako delno pojasni, zakaj smo tradicionalno veljali za okolje z relativno dobro toleranco na mlečne izdelke.
Ni vsaka težava po mleku laktozna intoleranca
Pomembno je ločiti tri pojme, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo: laktozna intoleranca, intoleranca na mlečne beljakovine in alergija na mleko. Kot pojasnjuje Aleš Koščak iz diagnostičnega laboratorija Medicare Plus, je laktozna intoleranca posledica pomanjkanja encima laktaze. Zaradi tega se laktoza v tankem črevesju ne razgradi, v debelem črevesju pa jo začnejo presnavljati bakterije, kar povzroči napihnjenost, vetrove, bolečine, slabost ali drisko. To je tudi osnova za enega najbolj razširjenih diagnostičnih postopkov – dihalni vodikov test, pri katerem pacient popije raztopino laktoze, nato pa v več intervalih merijo vodik v izdihanem zraku.
"Pacienti imajo še največ težav z ločevanjem med temi tremi tipi intoleranc oziroma alergij," opozarja Koščak. Pri alergiji na mleko gre namreč za imunski odziv, pogosto z izpuščaji, srbenjem, kihanjem ali nahodom, simptomi pa se pojavijo hitro po zaužitju.
V enem laboratoriju okoli 200 testov letno
V laboratoriju Medicare Plus letno opravijo približno 200 testiranj za intoleranco na mleko, pri čemer se število med leti bistveno ne spreminja.
Na testiranje prihajajo tako predšolski otroci kot upokojenci, najpogosteje zaradi napihnjenosti, slabosti, bruhanja ali drugih prebavnih težav, pri katerih najprej posumijo na mleko. Pri približno tretjini do polovici testiranih odkrijejo določeno obliko intolerance, vendar, kot poudarjajo, to še ne pomeni nujno težav z laktozo – lahko gre tudi za občutljivost na beljakovine, kot sta kazein ali sirotka.
Test lahko krije tudi ZZZS, tablet pa ne
In kaj preostane tistim, ki jim mlečni izdelki res škodijo? Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da tablet z encimom laktazo ali drugih prehranskih dopolnil za laktozno intoleranco ne krijejo. Hiter pregled na spletu pokaže, da 150 kapsul, ki jih je treba vzeti pred "mlečnim" obrokom, stane okrog 20 evrov. Lahko pa je krita diagnostika.
"Najpogostejša diagnostika laktozne intolerance je laboratorijska preiskava odvzema krvi (obremenilni test z laktozo), ki se izvaja v okviru specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti gastroenterologija po presoji lečečega gastroenterologa, kadar je preiskava utemeljena," so nam pojasnili na ZZZS.
To pomeni, da samoplačniško testiranje ni edina možnost – ob ustrezni napotitvi in presoji gastroenterologa lahko stroške krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Trgovci: Raste prodaja brezlaktoznih, a tudi klasičnih izdelkov
Rast zanimanja za izdelke brez laktoze v Sloveniji potrjujejo tudi največji trgovci. V Mercatorju sicer pravijo, da "klasični" mlečni izdelki še naprej predstavljajo osnovno izbiro potrošnikov, "se pa predvsem zaradi zdravstvenih razlogov ljudi, ki težje presnavljajo mlečne izdelke, bodisi zaradi njihove beljakovinske sestave ali pa zaradi intolerance na laktozo, povečujeta tako ponudba kot prodaja izdelkov brez laktoze".
V svoji ponudbi pokrivajo različne potrebe po mlečnih izdelkih brez laktoze, vse od mleka, jogurtov, kefirja, smetane za stepanje in kisle smetane, masla ter različnih sirov in sirnih namazov. Na voljo so tako izdelki priznanih blagovnih znamk, kot tudi izdelki lastne blagovne znamke Free Zone, s čimer omogočajo izbiro med različnimi cenovnimi razredi, da lahko vsak najde pravo rešitev zase.
Ob tem pa opozarjajo še na pogosto spregledano dejstvo, da so nekateri zorjeni siri naravno skoraj brez laktoze, ker se mlečni sladkor med zorenjem razgradi.
Tudi Lidl beleži rast povpraševanja po izdelkih brez laktoze, glutena ter z višjo vsebnostjo beljakovin, močno pa raste tudi segment rastlinskih napitkov.
V Sparu medtem pravijo, da prodaja izdelkov brez laktoze raste, a hkrati raste tudi prodaja klasičnih mlečnih izdelkov. Polovico njihove ponudbe brezlaktoznih izdelkov predstavlja lastna linija Spar Free From, ki jo še širijo.
ja in ? dokler ni problema z red-bulom se itak ne bo nihče sekiral. sicer pa to je samo reklamni trik da se prodaja nekaj kar se lahko drago zaračuna. me zanima ali ima milka zarad tega kaj problema ?… ...prikaži več? dajte tem preseratorjem za pit irski kremni liker pa ne bo nič problemov. da ne omenjam paste z parmezanom in pice z gorgonzolo ? kaj pa je tisto ? zelenjava ? sicer pa... mc donalds naj namesto cocacole ponuja mleko , pa bo mladina zrasla v zdrav folk, ne pa debilne zavaljene degenerirance.