V nadaljevanju preberite:
- Simon Šerbinek in njegova osebna izpoved o poskusu samomora.
- Danes, na svetovni dan preprečevanja samomora, je njegovo sporočilo preprosto, a vendarle izjemno močno.
- Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor.
Dramski igralec in pisatelj Simon Šerbinek se je odločil javno spregovoriti o svoji izkušnji, s sporočilom, da ko ste v stiski, se zaupajte nekomu, spregovorite in poskusite poiskati strokovno pomoč. Sam je ni poiskal, ko je bilo tako hudo, da ni šlo več, se je odločil za najhujše. Od tega je trideset let.
"V 90. letih, takrat ko se mi je to dogajalo, se o tem ni veliko govorilo in bila velika stigma. O tem nisi smel veliko govoriti, na glas povedati, kaj se ti dogaja, ampak je bila nekako tendenca, da skrivamo vse skupaj. In tudi to je bil eden od vzrokov, da sem moral ves čas tlačiti stvari v sebi, se ne izpovedati," se spomni tistih dni, ko je bilo zares hudo.
Šerbinek opisuje, da je bil takrat ujet med dvema skrajnostma: na eni strani pretirana disciplina, perfekcionizem in nepopustljiva vztrajnost, na drugi pa obdobja razpuščenosti, boemskega življenja in nerednega spanja. Ta nihanja so ga postopoma pripeljala v psihično izčrpanost in psihozo. Kot pravi, te kombinacije lahko človeka “privedejo do tega, da pomisliš na tisto najhujše, in potem tudi to poskusiš.”
Danes, na svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom "Spreminjajmo razumevanje samomora," je njegovo sporočilo preprosto, a vendarle izjemno močno.
"Naj vas ne bo sram"
"Življenje je tudi tako; veliko je različnih stvari, različnih možnosti, da je škoda, da bi vse to zavrgli. Enostavno nam je to, se mi zdi, dano, položeno v zibko, in moramo s tem narediti, karkoli je pač mogoče, tudi če imamo slabe karte. Tudi s slabimi kartami se včasih da odigrati dobro. Tako, kot sem rekel: pokličite nekoga, pogovarjajte se. Naj vas ne bo sram. Povedati, kaj vas muči, kaj se vam dogaja, kje so tiste stiske, kje so tiste stranpoti, ki vas vodijo do tega zaključka," se glasi sporočilo vsem, ki mogoče v tem trenutku ne najdejo poti iz stiske.
Moški umirajo približno štirikrat pogosteje
Kot je na novinarski konferenci povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77.
Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira.
Spreminjajmo razumevanje samomora
Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti, se glasi sporočilo strokovnjakov ob današnjem svetovnem dnevu.
NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora.
Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih.
Intimna odločitev posameznika v hudi stiski
Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav.
Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči.
V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. "Posvet ponuja pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je posameznikom široko dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice, in brez finančnih stroškov. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje: v letu 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu," je povedal Mirt Kavšek.
Kam se obrniti, ko je stiska prehuda?
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen
- SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je na 080 11 55, dosegljiv 24 ur na dan, vse dni v tednu.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
