V nadaljevanju preberite:
- V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli približno 1.500 oseb.
- Med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo starost, hormonski in genetski dejavniki ter nezdrav življenjski slog.
- V program DORA je vključenih 78 % povabljenih žensk, starih od 50 do 69 let, kar omogoča zgodnejše odkrivanje bolezni in uspešnejše zdravljenje.
Za rakom dojk v Sloveniji zboli že več kot 1.400 žensk na leto, kar pomeni, da v povprečju diagnozo vsak dan postavijo štiri do pet ženskam.
Je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Registra raka RS, je med leti 2019−2023 v Sloveniji povprečno letno za invazivnim rakom dojk zbolelo 1.494 žensk, umrlo pa 439. V letu 2023 je za invazivnim rakom dojk zbolelo 1.447 oseb, od tega 1.429 žensk in 18 moških, umrlo pa 435 žensk in 3 moški.
V zadnjih desetih letih je trend novih primerov raka (incidenca) stabilen, podobno je pri umrljivosti, sporočajo z Onkološkega inštituta Ljubljana (OI Ljubljana).
Visoka raven zdravljenja
Sloveniji je za bolnice in bolnike z rakom dojk dobro poskrbljeno, saj jim je na voljo najsodobnejše zdravljenje. "V kirurgiji sledimo trendu deeskalacije, pri čemer bolnicam, kjer je to onkološko varno, omogočimo manj obsežne posege in jim tako izboljšamo kakovost življenja po zdravljenju," pravi internistka in onkologinja na OI Ljubljana Simona Borštnar.
"Na področju obsevanja imamo na voljo vse sodobne obsevalne tehnike, kar omogoča natančno in prilagojeno zdravljenje glede na obseg bolezni. Sistemsko zdravljenje zgodnjega in razsejanega raka dojk ostaja usklajeno z najnovejšimi mednarodnimi smernicami, hkrati pa nadaljujemo tudi naša prizadevanja na področju celostne rehabilitacije in spodbujanja bolnic k redni telesni dejavnosti, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja in dolgoročnemu izidu zdravljenja," še pove zdravnica.
Najpogostejše vrste raka dojk
Neinvazivnih rakov dojk je pri nas okoli sto na leto, invazivnih pa okoli 1.500. "Invazivne rake v grobem ločimo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih," pojasnijo na OI.
Dejavniki tveganja za raka dojk
Med dejavniki tveganja imajo pomembno vlogo spol, starost, reproduktivni in hormonski dejavniki, genetika ter življenjski slog. Večje tveganje za nastanek bolezni imajo ženske, ki so prvo menstruacijo dobile pred 12. letom starosti in v menopavzo vstopile po 50. letu. Povečana ogroženost je značilna tudi za ženske, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu starosti.
Med pomembne dejavnike sodijo še dolgotrajno hormonsko nadomestno zdravljenje v menopavzi, predhodno preboleli rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk ter pojav raka dojk v družini. K večjemu tveganju prispevajo tudi dejavniki življenjskega sloga, predvsem uživanje alkohola, debelost po menopavzi in pomanjkanje telesne dejavnosti.
Zgodnje odkrivanje raka dojk
Možnost za ozdravitev je praviloma velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. "Pomembna preiskava zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oziroma s pozornostjo na pojav sprememb v dojkah,
na koži dojk in na bradavicah odkrije novonastale in neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom," še navaja OI.
Program Dora
V Sloveniji imamo uspešen državni presejalni program za raka dojk Dora, ki deluje po evropskih smernicah kakovosti in po doseženih rezultatih sodi med najuspešnejše evropske presejalne programe za raka dojk, pravijo na OI. V program so vključene
ženske med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo. V zadnjih letih se ga udeležuje že 78 odstotkov vseh povabljenih žensk.
V programu Dora med navidezno zdravimi ženskami z mamografijo odkrivajo bolezen na začetni stopnji, ko ženska sama spremembe še ne more zatipati. "Mamografija je strokovno dokazano najzanesljivejša metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v tej starostni skupini in najbolj primerna za organizirano presejanje. Zgodaj odkrit rak dojk praviloma pomeni bistveno uspešnejše in manj obsežno zdravljenje ter boljše preživetje in boljšo kakovost življenja bolnic. Ključni cilj programa Dora pa je z zgodnjim odkrivanjem raka dojk zmanjšati število smrti zaradi te bolezni v ciljni populaciji."
V programu ženskam svetujejo, da se redno udeležijo presejalne mamografije in da si med dvema zaporednima mamografijama redno opazujejo in pregledujejo svoje dojke. Če opazijo kakršnekoli spremembe, naj se obrnejo na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki jih bo po strokovni presoji napotil na pregled v center za bolezni dojk.
