Danes 11-letni Julijan Peterka, ki se je rodil s srčno napako, je danes na vozičku, ne hodi in ne more govoriti, čeprav je kot majhen deček vse to počel.
Julijan je med zadnjimi počitnicami doživel še en napad. "Ves čas živimo v strahu, tako življenje je neznosno," pravi mama Mateja Peterka. "Njegov glas je pozabljen, nazadnje je bil slišan tistega usodnega septembra, ko so ga po prvem srčnem zastoju odpeljali na enoto intenzivne terapije. Takrat je povedal ne pik, pik, to je pomenilo ne pikajte me, zelo se je bal kanalov in iglic. Potem so mu nadeli masko in nikoli več ni govoril. Morali smo sprejeti tišino in dejstvo, da naju ne bo nikoli več poklical mama in dada," razlaga mama in dodaja: "Drugi otroci bodo odrasli, se zaljubili, poročili, Julijan pa bo samo zrl predse. Ker mu je bila ukradena prihodnost."
Starši so prepričani, da je za njegovo invalidnost odgovoren UKC LJubljana, kjer so mu leta 2016 menjali elektrode srčnega vzpodbujevalnika, ki ga je dobil, ko je bil star mesec dni. Izvedensko mnenje nemškega strokovnjaka, vodje oddelka pediatrične kardiologije klinike v Münchnu, mnenju staršev pritrjuje: operater kirurg ni pravilno izvedel menjave elektrode srčnega spodbujevalnika, elektroda, ki je prišita na srček, je bila nameščena napačno.
Starša sta pri triletniku najprej opazila, da se nenavadno hitro utrudi, zato sta otroka peljala v UKC, kjer so mu ponastavili spodbujevalnik in rekli, da bo zdaj bolje in da otrok še okreva po operaciji. Ultrazvoka srca niso naredili, čeprav so starši to želeli.
Ker se je stanje še naprej slabšalo, so se vrnili na UKC, kjer so ga odklopili s spodbujevalnika in odkrili, da je njegov lastni ritem boljši, vendar je bilo srce oslabelo. Čez dva dni so morali Juliana oživljati. Po tem je prestal še eno operacijo in doživel štiri srčne infarkte.
Leta 2016 operacija ni bila urgentna, ampak nujna, zato bi bilo dovolj časa za ustrezne priprave, ugotavlja izvedenec. V UKC Ljubljana so operacijo opravili zelo hitro po tem, ko so ugotovili, da je pulz otroka nekoliko slabši. Otroka je operiral kirurg, ki sploh ni otroški kirurg.
Izvedenec je ugotovil, da ima Julijan hudo hipoksično okvaro možganov, ki je posledica ponovnih operacij in infarktov, do katerih je prišlo zaradi napačne namestitve elektrode.
"Želimo, da je širša javnost seznanjena s primerom in da se se začne javna razprava v smeri bolj učinkovitega delovanja tako pravosodja kot javnih zdravstvenih ustanov v primeru, ko pride do tovrstnih katastrofalnih primerov. Želimo osvetliti dejstva nestrokovne kururške obravnave Julijana v kateri UKC Ljubljana vzrajno zavrača," pravi odvetnica Nina Cek.
Starša, ki sta vložila tožbo pred sedmimi leti, od UKC Ljubljana zahtevata 860 tisoč evrov, kar zaradi obresti, ki so nastale od začetka sojenja, pomeni več kot milijon evrov. UKC Ljubljana sodnih postopkov ne komentira.
Ne samo njemu. Se je takih kar nabralo, vedno hitreje prihajajo. Pa bi zdravnike in njihovo nadutost človek še nekako trpel, če bi na strani preventive storili vsaj pol toliko, kot storijo za širjenje obolevnosti in za upadanje naravne imunske… ...prikaži veče odpornosti. Zdravniška stroka - veda o zlorabi znanosti. Pa na zdravje s šilcem čudotvornega Remdesivirja! Naj se jih pocepi čimveč, lahko začnejo kar pri članih Zbornice - so tam vsi odgovorno protikovidno zaščiteni, cepljeni? Ali pa se še vedno bojijo?
Dobre ocene v gimnaziji absolutno ne pomenijo, da bo nekdo postal dober zdravnik. To se tudi vidi. Vsak dan.
Dohtarji so tako hudo zaščitena vrsta, praktično nedotakljivi.