Že nekaj časa je jasno, da se slovenska zgodba o uspehu v boju z epidemijo iz spomladanskega obdobja ni preslikala v jesenski in zimski čas. Kot v prispevku Od zgodbe o uspehu do katastrofe piše ekipa Sledilnika, smo v začetku decembra zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19.
Z njihovimi ugotovitvami se strinja tudi vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin: "Ugotovitev je povsem na mestu. Naši problemi so se začeli, ko NIJZ oz. epidemiologi in epidemiologinje niso mogli več slediti stikom, niso govorili še manj z njihovimi povezavami, ko se je zaradi neučinkovitega dela ministrstva za zdravje ugotovilo, da niso v stanju izdajati karantenskih odločb, takrat so se začeli problemi. Vse to se vleče že kar nekaj časa."
"Če bomo želeli obvladati razmere v tretjem valu, ki se nam lahko tudi zgodi, bodo potrebni določeni reorganizacijski prijemi. Ocena vlade je, da ima NIJZ večje potenciale, kot so bili do sedaj aktivirani. Zato bo verjetno v prihodnje treba slediti. Lažje pa bo slediti, ko bo število okuženih padlo. V tem trenutku, ko smo še vedno nad to prvo mejo, ki omogoča na semaforju sproščanje, ko pridemo iz črnega območja na območje rdečega, šele takrat lahko začnemo razmišljati, da bi to bilo mogoče. V praksi pa se bo to izvajalo šele takrat, ko bomo nekje v rumenem območju."
Vladni semafor sproščanja ukrepov prehod v rumeno območje predvideva, ko se število okužb spusti pod tistoč in je v bolnišnicah manj kot tisoč covid bolnikov.
V vmesnem času ne moremo čakati, zato je Kacin kot ključno izpostavil čim hitrejše cepljenje čim večjega števila prebivalcev. "Če želimo cepiti 60 odstotkov našega prebivalstva, to pomeni 1,1 milijona ljudi, kar pomeni 2,2 milijona cepljenj. To bo kampanja, kakršne v Sloveniji še ni bilo," je poudaril. Veliko je odvisno od tega, kako bo z dobavami cepiv.
"Razmere niso rožnate, zgodbe še ni konec. Cepljenje se bo nadaljevalo daleč v pomladne mesece, preden bomo dosegli zadostno precepljenost. In ko bomo tam, bomo ugotovili, da so vsi tisti, ki so bolezen že preboleli, postali potencialno ogroženi, ker je od njihove zbolevnosti in prebolevnosti minilo že pol leta, kar v praksi pomeni, da ne bo šlo za cepljenje 60 % prebivalstva, ampak še več in da se bo akcija nadaljevala v jesen," je pojasnil Kacin.
Ukrepi niso bili pravočasni
Raziskovalci Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so, da bi odgovorili na vprašanje, kaj smo jeseni delali drugače, analizirali podatke o mobilnosti in epidemiološkem sledenju stikom. Iz podatkov o mobilnosti prebivalstva je namreč mogoče posredno dobiti informacije o številu stikov. Oblikovali so tri kategorije mobilnosti, in sicer stanovanjske soseske, delovna mesta in drugi opravki.
Večje spremembe v mobilnosti prebivalstva sovpadajo z datumi sprejetja nekaterih vladnih ukrepov. Največje zmanjšanje mobilnosti smo v Sloveniji dosegli spomladi, ko se je za polovico znižala mobilnost, povezana z delovnimi mesti, mobilnost, povezana z drugimi opravki, pa kar za 60 odstotkov. Novembra je prišlo do manjših znižanj. Ko gre za mobilnost, povezano z delovnimi mesti, se je ta znižala za zgolj 30 odstotkov, mobilnost, povezana z drugimi opravki, pa za 50 odstotkov.
Poleg podatkov o mobilnosti so vključili še podatke o odrejanju karanten in preučili različne scenarije širjenja epidemije glede na različno mobilnost. Za vse različne scenarije so pogledali tudi, kakšni bi bili modelski rezultati, če bi celotno obdobje epidemiološka služba lahko sledila vsem kontaktom in izdajala karantenske odločbe.
"Izkaže se, da je mobilnost pomemben dejavnik razvoja epidemije. Ker so vse tri komponente mobilnosti med seboj močno povezane (znižanje ene je povezano z znižanjem druge, ipd.) ne moremo enostavno sklepati o pomembnosti posamezne kategorije. Lahko zgolj rečemo, da se nakazuje, da mobilnost v stanovanjskih soseskah ni tako pomembna, kot sta pomembni mobilnost na delovnih mestih in pri drugih opravkih," so zapisali v predstavitvi rezultatov.
Raziskava je pokazala, da odlašanje s sprejemom ukrepov vodi do dodatnih, dlje časa trajajočih ukrepov, ki močno omejijo stike. Če bi novembra uspeli znižati mobilnost na spomladansko raven, bi skupno število smrti v drugem valu do začetka decembra uspeli znižati za 30 odstotkov. To pomeni več sto smrti manj. Model pa obenem pokaže, da je bil 26. oktober kot datum začetka zapiranja države prepozen, "saj zaradi že doseženega razmaha epidemije v tistem obdobju teoretično zmanjšanje skupnega števila smrti za več kot 30 % takrat ni bilo več dosegljivo".
Pravočasno ukrepanje je tako še pomembnejše kot samo zmanjšanje mobilnosti. "Če bi enako zmanjšanje mobilnosti, kot smo ga dosegli v novembru, z ukrepi sprožili že sredi septembra, bi po modelu lahko imeli kar 80-odstotno zmanjšanje števila smrti. To pomeni približno tisoč manj smrti v obdobju od marca do decembra 2020. Če bi se za ukrepe, ki omejujejo mobilnost, odločili v začetku oktobra, bi še vedno lahko število smrti zmanjšali za 80 %, vendar bi morali bistveno bolj omejiti mobilnost — vsaj toliko, kot nam je uspelo v prvem valu. Mobilnost na delovnih mestih bi morali znižati za 70 % (prvi val 50 %), pri drugih opravkih za 50 % (prvi val 60 %), gibanje v stanovanjskih soseskah pa bi morali zvišati za 30 % (prvi val 25%)."
Sledenje stikom je pomembno
Epidemija bi potekala drugače tudi v primeru, da bi ves čas uspeli enako učinkovito slediti stikom in odrejati karantene. V tem primeru bi ob enakem času sprejetja ukrepov in enaki uspešnosti omejitev zmanjšali smrtnost za 75 %. Vendar avtorji raziskave poudarjajo, da gre za povsem hipotetičen izračun, saj je v praksi težko zagotavljati sledenje pri tako velikem številu potrjenih primerov. "Število potrjenih primerov moramo znižati vsaj do stopnje, ki bo omogočala vzdržnost sledenja stikom in izdajanja karantenskih odločb. Zaradi pomembnega učinka sledenja je smiselna tudi vsaj delna uvedba sledenja stikom in izdajanja karantenskih odločb zaposlenim v dejavnostih, kjer delo od doma ni omogočeno."
"Trenutno stanje epidemije je torej predvsem rezultat prepozno sprejetih in nesorazmernih ukrepov za zajezitev v jeseni. Zaradi tega se je rast števila novih primerov povečala do take stopnje, da razmah epidemije ni več omogočal aktivnega sledenja stikom,« ugotavljajo. Ob tem pa dodajajo, da bi težko govorili o uspešnem spopadu z epidemijo tudi če bi jesenski ukrepi na mobilnost delovali tako učinkovito kot spomladanski. "Umrljivost bi se namreč v tem primeru zmanjšala zgolj za 30 % vseh smrti zaradi covid-19."
Zanimivo, da so lani in letos prav VSE smrti posledica virusa. Pa naj bojo to sladkorni bolniki, stoletniki, prirojene bolezni... Sezonska gripa več ne obstaja, rak in pljučnica sta izkoreninjena... samo še cepimo se pa bomo vsi živeli 200 let.
Ocitn so si že začeli druge sihte iskat se preusmerjat, da ne bodo pred pragom ustali, ko bo vlada padla!!!
Ja dost se je hecal, sedaj se gre še drugam hecat, kot že celo življenje.