Nova organizacija nujne medicinske pomoči (NMP) v državi po besedah predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Romana Koširja še dolgo ne bo zaživela, kot je bilo zamišljeno, saj ne uspe preseči parcialnih interesov. Ker primarno zdravstvo poka po šivih, so urgentni centri zasuti z bolniki, a ostajajo finančno in kadrovsko podhranjeni.
Delno uresničen načrt
"Stanje je katastrofalno, a si vsi zatiskajo oči," je Košir dejal v pogovoru za STA. Več let je bil član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje za enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov, ki so jih v Sloveniji začeli graditi leta 2011. Takrat je bila organizacija sistema zasnovana tako, da bi neprekinjeno nujno medicinsko pomoč izvajalo 12 urgentnih centrov (10 na novo izgrajenih ter ljubljanska in ptujska urgenca) ter 18 satelitskih urgentnih centrov.
Načrt je uresničen le delno. "Še vedno v večini primerov vozimo dvojno zgodbo. Dežurnih služb je še vedno preveč. Še vedno imamo okoli 50 zdravstvenih domov, ki so odprti, ker je pač zdravnik v rešilcu tam. Ljudje so razvajeni in se jim je težko peljati 20 kilometrov stran k zdravniku, zato da bi bilo teh zdravnikov ponoči na voljo manj. Ker jih ni treba toliko," je pojasnil Košir.
Čakajo, da se zdravnik vrne s poti
Uresničevanje načrta nujne medicinske pomoči je po njegovih besedah ovirala tudi lokalna politika. "Nikoli nismo rekli, da bi kje ukinili reševalno službo, torej tiste zdravnike, ki rešujejo življenja. Reševalna vozila bodo na voljo vsem in ob pravem času. Za tiste, ki sami pridejo po pomoč, pa je dovolj predvideno število odprtih točk, ki jih je bistveno manj kot sedaj. Glede na pomanjkanje zdravnikov je le tako mogoče zagotoviti stalno zasedenost teh mest. Ker zdaj se dogaja, da ljudje spet pridejo v čakalnico, ko ni nikogar v ambulanti. To je narobe, ker gre lahko za življenje ogrožajoče stanje, oni pa čakajo, da se zdravnik vrne z nujne poti," je povedal.
Vesel je, da je zaživel vsaj dispečerski sistem, ki bo dal točne podatke, kje je potreben satelitski urgentni center in kje je dovolj reševalno vozilo. "A verjetno bodo spet v vsaki občini tarnali, češ vzeli ste nam banko in pošto, zdaj pa še zdravnika. Nismo vam vzeli zdravnika! Za reševanje življenj je takoj na voljo, ker mu ni treba sedeti v ambulanti. Za ostala stanja pa bi se gospe in gospodje lahko peljali nekaj kilometrov več tja, kjer bi imeli res korektno oskrbo v satelitskem urgentnem centru," je prepričan Košir.
Problem nenujnih primerov
Urgentni centri so z izjemo ljubljanskega in ptujskega zgrajeni. A je težava prevelik naval bolnikov, saj se vanje zatekajo tudi zaradi drugih težav. "Priliv na urgence se je povečal zaradi izjemnih problemov na primarnem sektorju. V dežurni službi Zdravstvenega doma Maribor imamo trikrat več bolnikov kot pred desetimi leti, posledično tudi v vseh urgentnih ambulantah v kliničnem centru," je povedal Košir.
Gre za bolnike, ki se sami pripeljejo po pomoč. V številnih primerih iščejo usluge, ki bi jih morali poiskati pri družinskem zdravniku. Urgentni centri tako dopolnjujejo vrzeli na primarni ravni zdravstva. "Gre za razpad primarnega sistema. To nikamor ne pelje, če bomo imeli tako organizirano primarno službo, kot jo imamo zdaj. Tako več ne gre," je ogorčen Košir.
Rešitev ni na vidiku
Urgentni centri imajo težave zaradi finančne in posledično kadrovske podhranjenosti. Zaradi narave dela urgentne službe niso najbolj privlačne. "V sistemu smo popolnoma enako plačani tisti, ki delujemo sredi noči in rešujemo življenja, kot tisti, ki imajo samo izbrane paciente dopoldne. Ali celo manj."
Da bi to rešili, so po ocenah Koširja potrebne sistemske spremembe, ki pa jih ni na vidiku. "Ne vidim niti ene svetle luči v trenutni politiki ali oblasti, ki bi razumela, da je treba deficitarne poklice v zdravstvu prepoznati in jih tudi ustrezno nagraditi. Druge rešitve ni. Ker pri nas ni možnosti dodatnega zaslužka za sicer relativno dobro plačane dodatne, elektivne programe, operacije, radiološke storitve in podobno, kar lahko izkoriščajo drugi zdravniki in zdravstveni delavci," je povedal.
Jezni bolniki
Težava naj bi bili tudi vse bolj predrzni bolniki. V začetku leta so zdravniki iz zdravstvenega doma, ki v urgentnem centru opravljajo t.i. hitre preglede, torej sprejemajo ljudi, ki bi sicer morali po pomoč k svojemu družinskemu zdravniku, napovedali zaračunavanje nenujnih storitev. "A so to hitro opustili, ker se nočejo kregati s pacienti. Pacienti so nesramni, grozijo, bojimo se fizičnih obračunov. Na vsakodnevni ravni pride kdo, ki je po obnašanju popolnoma nor. Še posebej triažne sestre so zato izredno nezadovoljne in jih je strah," je še povedal Košir.
Po njegovih besedah je treba slovensko zdravstvo temeljito reformirati, da bodo ljudje dobili ustrezno oskrbo v vseh segmentih sistema in bodo potem morda malo manj jezni. "V urgencah Slovenije se odraža pomanjkanje in deficitarnost celotnega zdravstvenega sistema. Zdravniki so utrujeni, nimajo več upanja na spremembe. Plače so tu zadnja stvar. Ni nobene homogene, pametne, jasne usmeritve, ampak se samo zakopavamo. Verjetno je razlog v upravljanju zdravstva, najprej na ravni politike, ki nima pojma, kaj pelje in kako so odločitve kompleksne, po drugi strani pa tudi bolnišnic in njihovih direktorjev, ki imajo zvezane roke. Da o korupciji sploh ne govorim. Ker če se tako dolgo nič ne spremeni - 20 let sem namreč zaposlen v zdravstvu -, potem že mora nekdo imeti korist od tega," je prepričan Košir.
Prav ima. Ljudje so res preveč razvajeni. Pa kje si še videl da na urgenco hodijo da jim klopa odstranijo. Neverjetno kako sploh kdo pomisli na kaj takega.
Spoštovani g. Košir, kdo pa je kriv, za razpad primarnega dela zdravstva, mi bolniki ali kdo od naše???? , sploh ne vem, kako bo to imenoval, plačajte zdravstvene delavce pri primanem delu, pa bo v redu, pa g. Košir, mi… ...prikaži več lahko poveste, kam hudimana pa izgine denar od plačil zdravstvenega zavarovanja, bom pomirjen, pa se bom z recimo ''možgansko kapjo'' ali z ''srčnim zastojem'' 20 km pripeljal sam na pregled! Pa še tale vaša cvetka (kopirano in prilepljeno): ..... '' Plače so tu zadnja stvar...
Težava je v tem, da zdravstveno politiko vodijo zdravniki in ne ekonomisti in organizatorji dela. Ampak tako sami hočejo. Druga težava je, da je v JS osnovni plačni razred določen s stopnjo izobrazbe. Spet so sindikati tako hoteli. Noben od… ...prikaži več teh sindikalnih "borcev" noče, da bi bili ljudje plačani po zahtevnosti dela in glede na ponudbo\povpraševanje.