Reševalci iz vode, ki skrbijo za varnost in zdravje vseh uporabnikov javnih kopališč, so še posebej v pomladnih in poletnih mesecih zelo iskani na trgu dela. Po podatkih je Uprave RS za zaščito in reševanje je v Sloveniji trenutno 182 posameznikov z opravljeno licenco B, ki jo morajo na vsake tri leta obnoviti. Kot so nam dejali na Zavodu za zaposlovanje, so delodajalci lani največ prostih delovnih mest razpisali v aprilu in maju, ko so iskali 117 novih zaposlenih. Letos so do sedaj objavili že 95 prostih delovnih mest, največ z območja OS Koper, Celje in Sevnica prav tako spomladi.
Eden izmed tistih, ki tovrstno službo že opravljajo, je Jurij Šerbec, podpresednik Zveze reševalcev iz vode Slovenije, ki sedaj kruh služi v Ankaranu. Z omenjenim poklicem se je sicer srečal že v mladosti, saj je licenco za reševanje iz vode pridobil takoj po končani srednji šoli.
Kot pravi Šerbec, delo reševalca iz vode ne zajema zgolj opazovanja vodnih površin, temveč tudi tudi nudenje prve pomoči in vzdrževanje kopališkega reda. Pri tem mora biti po njegovih besedah reševalec "prijazen in imeti občutek za odgovornost. Neodgovornost pri tem delu ne pride v poštev". Velik poudarek pri usposabljanju reševalcev iz vode na zvezi namenijo tudi psihološki pripravi. Tam jih pripravijo na to, kaj vse jih čaka na kopališčih in kako se s tem soočiti.
"Intervencij je zelo veliko."
Glede na pretekle izkušnje je Šerbec prepričan, da veljata slovensko morje in obala za varna, pod pogojem, da je na urejenem kopališču infrastruktura dobro vzdrževana. Vseeno pa je njegovo delo na slovenski obali razgibano. Pogosto mora namreč tudi posredovati: "Intervencij je zelo veliko, od manjših, kot so praske in ureznine, do velikih, kamor sodijo močno krvavenje, zlomi in utapljanje." Najpogosteje mora sicer intervenirati zaradi raznih ureznin in krvavitev. V času intervencije mu po glavi uhajalo le misli, kaj vse mora s seboj vzeti.
Po njegovih izkušnjah sta glavna razloga za nastanek nesreč v morju slabo zdravstveno stanje kopalcev, predvsem možganske kapi in kapi pri starejših, ter neprevidnost.
Na vprašanje, katere nesreče so v morju najbolj problematične, odvrne, da ga najbolj zmoti, ko se ljudje kljub slabemu počutju odločijo iti v vodo, ali pa, da to storijo pod vplivom alkohola. Za najbolj ogroženi skupini označi otroke do 7. leta starosti oziroma dokler se ne naučijo plavati in starejše po 55. letu, ko se jim poleg zmanjšane telesne zmogljivosti pojavijo tudi zdravstvene težave. Po njegovih podatkih pa se v Sloveniji še nikoli ni zgodilo, da bi morali reševalci na pomoč priskočiti tudi kakšni živali.
Najslabša stran poklica je poletna vročina in nezadostna senca na opazovalnicah
Pri svojem delu se mu najbolj obremenjujoče zdi poletna vročina in nezadostna senca na opazovalnicah za reševalce iz vode.
V spominu nima prav posebnega dogodka, ki bi ga zaznamoval oziroma bi bil na svoje posredovanje ponosen. "Na vsa posredovanja gledam enako. Če sem v tem trenutku naredil vse, kar je bilo v moji moči, si nimam kaj očitati," zaključi.