Največji davek so plačali v domovih za ostarele

Covid-19 je v laskem letu zahteval 2891 življenj, od tega je bilo 1682 umrlih oskrbovancev domov za starejše (DSO), kar je 58 odstotni delež, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. 

Križanje podatkov smrti in podatkov o okužbah, prinese število smrti povezanih s covid-19, razlaga Krek. Vsi, ki so bili v zadnih 28 dnevih okuženi s covidom, se tako smatrajo kot umrli za posledicami covida. 

"Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo ta sistem razsul"

V letu 2020 je tako zaradi covid-19 umrl eden od desetih prebivalcev DSO. Gre za zelo velike številke, ki so posledica neukrepanja v zadnjih letih, ko se ni gradilo novih domov za ostarele poleg tega so oddelke v DSO preoblikovali v negovalne bolnišnice, ki pa tja v nobenem primeru ne sodijo, poudarja Krek. V domovih za ostarele je bilo premalo zdravstvenega osebja, premalo se je vlagalo v njihovo izobraževanje, premalo v nagrajevanje, še pravi Krek. "Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo ta sistem razsul in covid-19 je to razkril," poudarja Krek. 

"Dejstvo je, da je bilo 58 odstotkov oseb, ki so v Sloveniji umrle v povezavi s covidom-19, oskrbovancev DSO-jev. Ta delež je izjemno visok, in če primerjamo z ostalimi državami, kjer je ta delež bistveno nižji, v sosednji Italiji je na primer 35-odstoten," poudarja Krek. 

"Upamo lahko, da ne bomo nikoli pozabili na to težko izkušnjo, da bomo pristopili k reševanju vseh problemov, ki so se v zadnjih letih nakopičili v DSO in da nas nova epidemija ne bo presenetila," pravi direktor NIJZ Milan Krek. 

"Imamo umrle tudi v starostni skupini med 25 in 34 letom"

Glede na starostno skupino, podatki kažejo, da zaradi covid-19 najpogosteje umirajo starostniki od 55. leta naprej, največja umrljivost pa je od 85. leta dalje. "Imamo pa tudi umrle med 25. in 34. letom. Žal se je zgodila tudi smrt nosečnice, ki je bila v 31. tednu nosečnosti, matere nismo mogli rešiti, otroka pa smo."

"Kjer je revščina, so tudi smrti pogostejše"

Glede na 100.000 prebivalcev je po številu s covidom povezanih smrti najbolj obremenjena Pomurska regija, sledijo Koroška, Podravska, Posavska regija, zadnja pa je Obalno-kraška. "Žal tudi tu velja staro pravilo v javnem zdravju, da so tam, kjer je revščina in je manj možnosti razvoja, tudi smrti bolj pogoste. Tudi predčasne smrti. Tako je tudi tukaj: pomurska regija je ena najmanj razvitih in ima tudi največjo gostoto umrlih,"  razlaga Krek.

Letos umrlo več ljudi tudi za drugimi boleznimi

"Če primerjamo leti 2019 in 2020 v Sloveniji, smo imeli leta 2020 3153 presežnih smrti," pravi Krek. Presežno vrednost števila smrti dobimo tako da odštejemo od števila umrlih v predhodnem letu odštejemo število umrlih v tekočem letu in tako dobimo razliko. Kot poudarja Krek, je v letošnjem letu več ljudi kot lani, umrlo tudi za drugimi boleznimi, ne le za covid19. 

Število smrti se zmanjšuje

"V bolnišnicah, se nam število smrti, povezanih s covidom-19, k sreči zmanjšuje, ali pa vsaj stabilizira. Novembra smo imeli v bolnišnicah zelo visoko število umrlih po dnevih. Upamo, da bo to število počasi drselo navzdol, in da v bolnišnici ne bo več umrl nihče," upa Krek. Tudi v DSO; kjer je precepljenega večina prebivalstva, smo zdaj končno v descendentni fazi krivulje, ocenjuje Krek.