Mercator je s trgovskih polic odpoklical sezamovo pasto - tahini, zaradi ugotovljene prisotnosti salmonele.
Gre za gosto pasto iz sezamovih semen, olja in soli, ki je zlasti priljubljena med ljubitelji zdrave prehrane. Uporablja se tako v sladkih kot v slanih jedeh, najbolj pa je poznana kot sestavina humusa.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je že leta 2021 sporočil, da je pet evropskih držav poročalo o okužbah s salmonelozo, povezanih z uživanjem izdelkov na osnovi sezama, kot sta tahini in halva.
Skoraj polovica primerov (45 %) okužbe s salmonelo so zabeležili pri otrocih, mlajših od 10 let, ki so predstavljali večino hospitaliziranih primerov.
Izdelki so bili zaprti in pripravljeni za uživanje, kar nakazuje, da je do kontaminacije prišlo, še preden so prišli na evropski trg. Nadzorni ukrepi za vključene serije se izvajajo od avgusta 2020, vendar je na voljo zelo malo osnovnih informacij o proizvodnji izdelka, so ugotovili na ECDC in dodali, da tveganje za nove okužbe s salmonelo zaradi uživanja tovrstnih izdelkov še vedno ostaja.
Kako pride do kontaminacije sezama?
Ključni dejavniki tveganja, povezani s pridelavo sezamovih semen, vključujejo kakovost vode, uporabo neobdelanega živalskega gnoja kot gnojila za rastline in dostop različnih živali (predvsem ptičev) do pridelka.
Rastline ponekod sušijo nezaščitene na prostem, v nekaterih primerih pa jih sušijo neposredno na tleh. Živali nato pridejo v stik s sezamom in ga kontaminirajo.
Čeprav sezamova semena za izdelavo tahinija prepražijo, je lahko stopnja toplotne obdelave nezadostna, ali pa zaradi slabe higiene med kasnejšim mletjem sezamovih semen, rezanjem, pakiranjem in transportom pride do ponovne kontaminacije. Visoka vsebnost lipidov in majhna vsebnost vode izdelkom iz sezamovih semen omogočajo, da salmonela v njih preživi dlje časa.
Salmonelo so že odkrili tudi v mandljih, oreščkih makadamije, orehih in pistacijah.
Kako prepoznamo simptome okužbe s salmonelo?
Posledica okužbe s salmonelami je salmoneloza. Gre za črevesno nalezljivo bolezen, ki jo povzročajo bakterije salmonele in so razširjene po vsem svetu. Okuženo je najpogosteje surovo meso (večinoma perutnina), jajca. Če omenjenih živil pred zaužitjem toplotno dobro ne obdelamo, se lahko okužimo.
Prav to je največje tveganje, povezano s tahinijem - načeloma ga uživamo brez dodatne toplotne obdelave, medtem ko piščančje meso načeloma popečemo ali skuhamo.
Salmonele se širijo s stikom z okuženimi in obolelimi osebami. Bolnik/okužena oseba izloča salmonele z blatom. Od tod pridejo na roke oziroma v okolje in na druge ljudi. Teoretično se lahko okužimo tudi s pitjem vode, kar pa je po navedbah NIJZ v Sloveniji izjemno redko. Okužba se lahko pojavi tudi zaradi neposrednega stika z okuženimi živalmi.
Zdravljenje je simptomatsko, skrbeti je treba predvsem za zadosten vnos tekočine. Posebna dieta ni potrebna. Pomembna je dosledna higiena in redno čiščenje sanitarij in drugih površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki. Zelo pomembno je tudi, da bolniki ostanejo doma, dokler imajo prebavne težave. Za preprečevanje bolezni je pomembna dobra higiena, ustrezno shranjevanje in rokovanje z živili ter njihova dobra toplotna obdelava.
