Nov tip kolektivne travme
Epidemija novega koronavirusa je brezkompromisno posegla na vsa področja. Po besedah psihologinje Barbare Čibej Žagar gre za nov tip kolektivne travme, za katero je značilna, da je globalna in da z njo nimamo izkušenj. Prizadela je svetovno gospodarstvo, vpliva na svetovno politiko in spreminja odnose v družbi.
"Če smo še pred slabim letom odvračali otroke od elektronskih naprav in jih spodbujali k druženju z vrstniki, jih danes zaradi vsesplošnih, a hkrati nujnih ukrepov odvračamo od socialnih stikov in nehote potiskamo v svet virtualnega. Kaj bo to pomenilo za njihovo socializacijo pravzaprav še ne vemo, zagotovo pa se bodo domnevno negativne posledice pokazale verjetno šele čez leta," je dejala Čibej Žagar. "Socialni stiki, ki so bili del našega vsakdana, so postali v naši zavesti svojevrstna grožnja. Grožnja, da se bomo okužili in zboleli, ali da bomo prenesli okužbo na drugega in mu s tem povzročili hudo bolezen ali celo smrt."
Strah pred boleznijo in smrtjo
Epidemija v ljudeh povzroča stres iz medicinskih razlogov. Možnost okužbe je povezana s strahom pred boleznijo in smrtjo. Zavedanje, da še nimamo ustreznega cepiva, po besedah Čibej Žagar rahlja zaupanje v znanost in odpira prostor teorijam zarote. Na drugi strani pa napori, da bi obvladali epidemijo, zahtevajo ukrepe, ki jih ljudje doživljamo kot dodaten stres in vodijo v dodatno stisko. "Izolacija, karantena, omejevanje socialnih stikov s seboj prinašajo osamljenost, tesnobo, depresivna občutja pa tudi jezo in upor ter nasprotovanje le-tem. Soočamo se z izgubami delovnih mest, strah nas je negotove prihodnosti, vse to pa vpliva tudi na naše medosebne odnose," razlaga Barbara Čibej Žagar.
Še posebej ranljivi majhni otroci
Med še posebej ranljive skupine v psihološkem smislu sodijo majhni otroci, ki še nimajo sposobnosti celostnega razumevanja situacije, čutijo pa negotovost in stisko staršev ter drugih odraslih. V ranljivo skupino sodijo tudi starejše osebe, še posebej, če živijo same in imajo šibko socialno mrežo, ter tisti posamezniki, ki imajo iz kakršnihkoli razlogov slabšo zmožnost za učinkovito spopadanje s stresom. Predvsem gre tu za revne ljudi, brezposelne, tujce in osebe s težavami v duševnem zdravju. "Tem ljudem moramo kot družba in še posebej naša stroka nameniti posebno pozornost in podporo."
Psihologi zaznavajo večje duševne stiske pri vseh skupinah ljudi. "Zelo odvisno je od tega, kako se soočajo z različnimi stresnimi obremenitvami, ki so jim izpostavljeni. Zagotovo imajo tisti, ki rešujejo težave tako, da se zatekajo ali v alkoholizem ali zlorabo drugih psihoaktivnih snovi, v tem času veliko več možnosti, da se bodo vrnili k temu vedenju ali da bodo to vedenje težje nadzorovali," je povedala Čibej Žagar.
