V nadaljevanju preberite:
- Zaposleni morajo odslej bolniško odsotnost osebnemu zdravniku sporočiti isti dan oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante.
- Pregled je po novem obvezen najpozneje četrti dan odsotnosti.
- Prvi paket zaostritev glede bolniškega staleža, ki velja od 1. januarja, že kaže učinke.
Sicer je do prvih sprememb prišlo že tik pred novih letom, takrat z interventnim zakonom, ki je prinesel zlasti strožje sankcije v primeru kršitev navodil za ravnanje, nekoliko bolj so zdaj urejene urejene laične kontrole in sprememba pri odhodu v tujino.
Zdaj je Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) sprejel še drugi paket sprememb. "Cilj je povečanje odgovornosti zavarovanih oseb pri odpiranju in podaljšanju bolniškega staleža, in na neki način pričakovanje do izbranih oseb in zdravnikov družinskih zdravnikov, pediatrov, da seveda staleže odpirajo odgovorno, skrbno, ne samo do delodajalcev, do zdravstvene blagajne, ampak predvsem tudi do pacientov," je na današnji novinarski konferenci povedala vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Ana Vodičar. "Eden od namenov teh sprememb je tudi bolj varna obravnava pacientov. V zadnjem post covid obdobju je obravnava na daljavo se znatno povečala. In zato želimo, da se medicina vrne v ambulante, absolutno ohranjamo vse prednosti obravnave zdravstvene na daljavo, ampak vendarle v določenih trenutkih ocenjujemo kot primerno, da se osebni pregled opravi," je pojasnila.
To so novosti, ki so začele veljati z današnjim dnem
Zaposleni morajo odslej bolniško odsotnost osebnemu zdravniku sporočiti isti dan oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Kot je znano, je bil dosedanji rok tri dni, ko je bilo treba sporočiti svojemu izbranemu osebnemu zdravniku, da ostajamo doma, da nismo zmožni za delo, sedaj se torej ta rok bistveno skrajšuje.
Kaj pa v primeru, če smo v bolnišnici?
V primeru bolnišničnega ali zdraviliškega zdravljenja je treba odsotnost sporočiti ob prihodu domov, družinski zdravniki pa bodo lahko to obdobje zadržanosti od dela zabeležili sami. "Ena sama možna izjema je, da pacient seveda tega ne stori isti dan, izrecno smo opredelili, da če se zgodi, da je seveda zavarovanec v bolnišnici ali v zdraviliškem zdravljenju, da seveda ni treba, da se potem iz bolnišnice ukvarja s tem, da sporoča svojo odsotnost družinskemu zdravniku, v tem primeru lahko sporoči odsotnost, ko se vrne domov, že isti dan in tudi v tem primeru, to je novost in razbremenitev za družinske zdravnike, bodo lahko to obdobje zadržanosti za nazaj pokrili kar sami družinski zdravniki. Nesporno je, če je bil nekdo hospitaliziran, seveda, da mu bolniški stalež pripada", je pojasnila Vodičar.
Če zavarovanec začasne zadržanosti ne sporoči
Če zavarovanec začasne zadržanosti ne sporoči, pravila določajo, da osebni zdravnik bolniškega staleža ne more podeliti za nazaj, ampak samo za naprej. Osebni zdravnik bo lahko ob utemeljenih razlogih odstopil predlog na ZZZS, imenovani zdravnik pa bo preučil, ali so bile podane posebne okoliščine, ki utemeljujejo zamudo. Če bo ta pogoj izpolnjen, bo lahko imenovani zdravnik priznal bolniški stalež za nazaj. "Recimo, da je res nekdo imel hudo zdravstveno stanje doma, pa tega ni mogel sporočiti pravočasno, in šele če bo ta pogoj izpolnjen, torej da je bil nekdo res iz opravičljivih razlogov, ni mogel pravočasno sporočiti razlogov za svojo odsotnost, bo potem samo imenovani zdravnik torej ne več družinski zdravnik, lahko odobril, priznal bolniški stalež za nazaj," smo slišali na tiskovni konferenci ZZZS.
Pregled obvezen najpozneje četrti dan
Druga pomembna novost pa je obvezni pregled pri zdravniku za odpiranje in podaljšanje staleža. Pregled je obvezen vedno, ko tako meni osebni zdravnik in pacienta pokliče na pregled. Obvezen je tudi najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti, če se bo še nadaljevala. "Če sem zelo konkretna, torej je nekdo v ponedeljek začel stalež in traja ta bolniški stalež že do četrtka in se potem zaključi, pregled ni nujen, če pa traja ta bolniški stalež še v petek in mogoče celo še potem naprej, pa je obvezno izvesti pregled pri osebnem zdravniku."
Pregled je obvezen tudi pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji bolniški odsotnosti, torej po 30 delovnih dneh. "Da seveda osebni zdravnik pacienta pregleda, tudi zato seveda, da je ta predlog na zavod strokovno bolje pripravljen, bolje utemeljen," je povedala Vodičar.
V primeru, da osebni pregled ne bo izveden, se bo družinski zdravnik odločil o bolniškem staležu samo na podlagi medicinske dokumentacije. "Če je bil neupravičen prihod s strani pacienta, je po novem družinski zdravnik dolžan obvestiti našo območno enoto, saj predpisi določajo, da se v primeru neupravičenega prihoda na osebni pregled lahko zadrži nadomestilo plače."
Kdaj osebni pregled ni obvezen?
Osebni pregled ni obvezen, kadar ima bolnik za to opravičljiv razlog, ali v primeru nevarnosti prenosa okužb. "Gre za takrat, ko je za to neki upravičljiv razlog, predvsem ko je zdravstveno stanje zavarovanca tako, da seveda je povsem nesmiselno, da se pregled opravi. V mislih imamo seveda neke večje operativne posege ali mogoče neke imobilizacije udov ali zdravljenje s kemoterapijo, to so taki, bi rekla, za paciente naporni dnevi, ko je zdravstvena dokumentacija povsem dovolj in seveda obisk pri družinskem zdravniku ne bo potreben."
Prva zaostritev že kaže učinke
Na pravico do neto nadomestila lahko vpliva tudi opravljanje pridobitnega dela med začasno zadržanostjo od dela ali neupoštevanje režimov gibanja med bolniško odsotnostjo. Pri neupoštevanju določenega režima gibanja je predvidena izjema za prvo kršitev v obdobju petih let, ko se zavarovancu nadomestilo ne odvzame.
Po besedah Vodičar prvi paket zaostritev glede bolniškega staleža, ki velja od 1. januarja, že kaže učinke. Od januarja do vključno aprila letos beležijo 314.000 izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS manj kot lani, kar je približno 28 milijonov izdatkov za nadomestila manj, v breme delodajalcev pa beležijo več kot 509.500 izgubljenih delovnih dni manj kot lani, kar je približno 40 milijonov evrov prihranka za delodajalce.
Kontrolorji več na terenu
ZZZS v zadnjem času opravlja tudi več laičnih kontrol na terenu. Do konca aprila so jih izvedli 2900, ugotovljen delež kršitev pa je nižji kot v lanskem letu, in sicer so lani kršitve ugotovili v 5,4 odstotka primerih, letos pa v štirih odstotkih primerov. Vodičar je poudarila, da gre za kršitve, ki so jih ugotovili laični kontrolorji, vsako pa nato pregleda še imenovani zdravnik. Zavarovanci imajo namreč tri dni časa, da na ZZZS javijo razlog izostanka od doma v času obiska laičnega kontrolorja.
Lahko pa povem, da imamo odprtih približno 30 postopkov v teh nekaj mesecih, kjer se pa je o tem že ugotovilo oziroma se zdaj presoja, ali so bile dejansko storjene kršitve navodil o ravnanju, vključno tudi z odhodom v tujino, če ta ni bil odobren. Izdali smo do sedaj štiri ugotovitvene odločbe. Naj ponovim, interventni zakon določa, da v primeru kršitev navodil o ravnanju ne pride takoj do odvzema nadomestila, ampak je prva kršitev šele nekakšno opozorilo. Zavod izda ugotovitveno odločbo, da je zavarovanec kršil navodila o ravnanju in šele, če je zavarovanec v obdobju petih let to kršitev ponovi, potem pride do odvzema nadomestila. Takega primera na zavodu nismo še imeli," je še pojasnila Vodičar.
