Zdravje > Otrok
4226 ogledov

Poporodna depresija: Dejavnik tudi letni čas, v katerem se rodi otrok

Določeno stopnjo tesnobe ali depresije po porodu začuti skoraj deset odstotkov žensk.

Pri ženskah, ki rodijo v zimskem ali spomladanskem obdobju, obstaja manjša verjetnost, da se jim pojavi poporodna depresija, je pokazala nedavna raziskava, ki jo povzema britanski The Guardian. 

Depresija Tragično Zdravje Zakaj se mamice znesejo nad novorojenčki?

Glavna dejavnika tveganja poporodne depresije sta telesna masa in dolžina nosečnosti, ne glede na to, ali se je ženska pri porodu odločila za tako imenovano "epiduralno", torej porod brez bolečin, so ugotovili raziskovalci.

Nasploh določeno stopnjo tesnobe ali depresije po porodu začuti skoraj deset odstotkov žensk, simptomi pa vključujejo žalost, anksioznost in pomanjkanje koncentracije.

Poporodna depresija se običajno pojavlja zaradi hormonskih sprememb, psihološke prilagoditve na materinstvo in utrujenosti: "Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo določeni dejavniki tveganja za razvoj poporodne depresije, ki bi se jim bilo mogoče izogniti in s tem pomagati k boljšemu psihičnemu in fizičnemu zdravju žensk, " je pojasnila raziskovalka Jie Zhou iz bolnišnice za ženske bolezni v Bostonu.

Skupina raziskovalcev je preučila zdravstvene kartoteke več kot dvajset tisoč žensk, ki so rodile med junijem 2015 in avgustom 2017.  Kar 817 od vseh ji je imelo poporodno depresijo.

Zakaj rojstvo v času zime in spomladi pozitivneje vpliva na mater, raziskovalci ne vedo. Je pa študija pokazala, da daljša nosečnosti zmanjša tveganje za poporodno depresijo. Sam potek poroda po ugotovitvah strokovnjakov ne vpliva na pojav depresije pri materah.

Vsaka šesta 

 | Avtor: Profimedia Profimedia
Po podatkih Nacionalnega inšituta za javno zdravje (NIJZ) se pri nas z depresijo v nosečnosti in po rojstvu otroka sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila. Na NJZ še poudarjajo, da je depresija bolezen, zaradi katere je treba k zdravniku.

Ko nosečnost ali materinstvo ne prinašata prijetnih občutkov  

  • Značilni sta dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa s težavo poskrbimo za vsakodnevna opravila; takšne težave trajajo vsaj dva tedna.
  • Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja (spijo in/ali jedo več ali manj kot prej), tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom, da niso nič vredne, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor.
  • Znaki depresije v nosečnosti so poleg zgornjih še nespečnost, trdovratne slabosti, številne telesne tegobe, razdražljivost, nerealen pesimizem, pretirana zaskrbljenost glede manj pomembnih stvari, črnogledost glede svoje in otrokove prihodnosti …
  • Med znaki poporodne depresije so lahko poleg zgornjih občutek, da ne zmoremo vsega, pogosto jokanje brez pravega razloga, trdovratna nespečnost, nezmožnost, da bi se z dojenčkom dobro »ujeli«, dvom, da smo zmožne poskrbeti za otroka in zase.
  • Obporodno depresijo najbolje ozdravimo s strokovno pomočjo. Pomagajo tako pogovorne terapije kot zdravila. Med slednjimi so tudi takšna, ki jih lahko varno jemljemo med nosečnostjo in ko dojimo.
  • Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in na otrokov razvoj.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.