Pred nami so hladnejši dnevi, ki pomenijo tudi porast okužb z virusnimi okužbami dihal. Iz Sekcije za preventivno medicino pri slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo, da je ob nenadnem padcu temperatur povečanje okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) še posebej pogost pri otrocih, tako se prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok.
Za ogrožene skupine ljudi okužba z RSV lahko predstavlja večje tveganje – v najhujših primerih je nujna celo hospitalizacija in dovajanje dodatnega kisika. "Upoštevajte napotke družinskih zdravnikov in pediatrov, dosledno izvajajte preventivne ukrepe in v
primeru bolezni ostanite doma. Tudi če prebolimo virusno okužbo dihal, lahko v isti sezoni ponovno zbolimo, prav tako pa se te
okužbe pojavljajo v poznih spomladanskih mesecih," sporočajo družinski zdravniki.
Dojenčki in težak potek okužbe
Po besedah Lilijane Kornhauser Cerar, vodje enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev Ginekološke klinike UKC Ljubljana je treba biti pozoren na dejavnike tveganja za težak potek okužbe, ki so starost manj kot 3 mesece, nedonošenost, kronične bolezni, še zlasti bronhopulmonalna displazija ter prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (t.i.Downov sindrom). Tukaj so še socialni dejavniki, kot so slabe socialne razmere otrok, ter onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje in prentrpanost prostorov.
Kar se zaščite tiče, pediatri priporočajo dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (denimo nedonošenčke, dojenčke s kronično pljučno boleznijo in otroke s prirojeno srčno napako do starosti dveh let) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.
Pediatrinja Helena Mole ob tem opozarja na preventivne učinke. "Čeprav so zelo preprosti, imajo splošni preventivni ukrepi velik pomen pri omejevanju širjenja virusov. Ti so umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, kar pomeni, da ne kašljamo v notranjo ali zunanjo stran dlani, ampak v notranjo stran komolca),zogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov,gibanje na svežem zraku in zdrava in uravnotežena prehrana," dodaja.
"Za mlade družine je še pomembno, da so starejši sorojenci po rojstvu mlajšega v domačem varstvu čim dlje, posebno v sezoni prehladov. Tveganje za okužbe lahko zmanjšamo tudi, če imajo starši možnost, da otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini."
Zaradi istega virusa lahko zbolimo večkrat v sezoni
Po besedah predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Miroslava Petroveca, ki redno spremlja pojavljanje respiratornih virusa, se lahko zgodi, da v eni sezoni večkrat zbolimo zaradi istega virusa. "Prebolela okužba z virusi, ki povzročajo okužbe dihal, praviloma ne pušča trajne imunosti, hkrati pa je virusov in njihovih genetskih različic, ki povzročajo klinično podobna prehladna obolenja, zelo veliko in se lahko okužimo z različnimi." Po njegovih izkušnjah prvi toplejši tedni še ne pomenijo konca sezone virusnih okužb dihal, saj pretekli podatki kažejo razmeroma veliko prisotnost virusnih okužb dihal tudi v aprilu, maju in celo juniju.
dezurni@zurnal24.si
Najhujši primeri po cepljenju (za prehlad oziroma RSV) pa so krsta, paraliza, avtoimune bolezni, alergije, astma, podrta črevesna flora, kronična obolenja, pa še kaj bi se našlo. Posledic po cepljenju ne zna noben zdravnik pozdravit. Dihalne stiske pa se uspešno… ...prikaži več rešujejo z "železnimi pljuči" oziroma danes imamo namesto tega masko in aparat za dovajanje zraka / kisika.