Ministrstvi za zdravje in za izobraževanje ter NIJZ so delno učinkoviti pri izvajanju aktivnosti in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok, v poročilu navaja Račinsko sodišče.
Predebelih četrtina otrok
Pred 30 leti je bilo preddebelih 12,5 odstotka osnovnošolskih otrok, debelih pa 2,35 odstotka otrok. Od leta 1989 do leta 2010 je število preddebelih in debelih otrok naraščalo, vendar se je naraščajoči trend po letu 2010 obrnil in se delež prehranjenih in debelih otrok od tedaj vseskozi zmanjšuje. "Ne glede na to pa je bil v letu 2016 še vedno za 43,2 odstotka večji delež preddebelih osnovnošolcev ter kar za 193,6 odstotka večji delež debelih osnovnošolcev kot v letu 1989," navaja revizijsko poročilo, s katerim je Računsko sodišče ugotavljalo, ali Slovenija ustrezno obvladuje debelost otrok. Revizija se je nanašala na leti 2015 in 2016.
V poročilu sicer piše, da je Slovenija uspešna pri vzpostavljanju sistema za organiziranje zdrave prehrane v šolah, poleg tega je na območju zavodov prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače. Zakonska ureditev omogoča, da je šole nabavljajo sveža in s tem bolj kakovostna živila. Pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v zavodih po njihovem zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v zavodih.
Polovica jih obveznosti ne izpolnjuje
Kljub obveznam, da vzgojno-izobraževalne vsebine spodbujanja zdravega prehranjevanja vključijo v letni delovni načrt, skoraj polovica zavodov te obveznosti ne izpolnjuje, ugotavlja računsko sodišče. Po drugi strani pa zavodi z istimi vsebinami sodelujejo v raznih projektih, ki od njih zahtevajo dodatne administrativne naloge.
Po mnenju računskega sodišča so bile nekatere aktivnosti informiranja, ozaveščanja in promoviranja zdravega življenjskega sloga otrok zaradi zapletenosti, nepreglednosti, velikega števila deležnikov, neenake obravnave otrok ter opustitve spremljanja učinkov posameznih projektov le delno učinkovite.
Projekti ne dosegajo vseh otrok
Predpisani obseg telesne vzgoje osnovnošolcev ne dosega obsega najmanj 180 minut šolske športne vzgoje tedensko, kot ga na primer priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Vendar pa se šole lahko vključujejo v dodatne projekte in programe, ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok.
Neustrezno načrtovanje
Ob tem Ministrstvo za šolstvo ne pozna odgovorov, koliko javnega denarja se letno nameni za vse posamezne aktivnosti v zvezi z dodatno telesno dejavnostjo (izven kurikula) ter koliko javnega denarja bi bilo potrebno za sistemsko zagotovitev priporočljivega obsega telesne dejavnosti za vse otroke v okviru rednega vzgojno-izobraževalnega programa. "Načrtovanje ciljev in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok ni bilo v celoti ustrezno, vendar pa sta MZ in NIJZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvedla vse načrtovane ukrepe. MIZŠ nekaterih načrtovanih ukrepov ni izvedlo, " dodajajo.
Delno učinkoviti
