Tako razkriva klinična študija na 93 otrocih, ki so stari od sedem do 12 let in so jim diagnosticirali motnjo. Študijo so objavili v reviji Journal of Child Psychology and Psychiatry.
Že predhodne raziskave so pokazale, da ima na pojav hiperaktivnosti vpliv tudi hrana. Ljudje s to motnjo jedo v povprečju slabšo hrano, več sladkarij in predelane hitre hrane. Motnjo pa naj bi sodeč po predhodnih študijah omlilile nekatere zdrave diete.
Tako so strokovnjaki z univerze v Canterburyju na Novi Zelandiji izdelali “zdravilo”, ki vsebuje 13 vitaminov, 17 mineralov in 4 aminokisline. “Zdravilo" so dali polovici otrok v raziskavi, druga polovica je uživala placebo. Gre za prvo raziskavo na otrocih s to motnjo, ki ne uživajo drugih zdravil.
Po desetih tednih so ugotovili izboljšanje zlasti na področju pozornosti in obvladovanja čustev. "Zdravilo" so poimenovali Daily Essential Nutrients.
Kaj je ADHD
“V svetu se za skupino motenj s tega področja najpogosteje uporablja izraz motnja pozornosti in koncentracije s hiperaktivnostjo ali brez nje – angleška kratica ADHD (ang. Attention Deficit/Hyperactivity Disorder), v Sloveniji pa je uveljavljen izraz hiperkinetična motnja (HKM),” opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ.
Pojasnjujejo, da pri hiperkinetični motnji govorimo o skupini motenj, za katere je značilen zgodnji začetek in izražanje s simptomi, ki segajo na področje motorične hiperaktivnosti, impulzivnosti in znižane pozornosti.
“Pri prepoznavanju motnje se lahko zatakne, če med znaki ter simptomi ni hiperaktivnosti, kar je pogosteje pri dekletih, ki zasanjano ne sledijo pouku, a ga tudi ne motijo,” pravijo.
Znaki oziroma simptomi hiperkinetične motnje so po njihovih navedbah:
- hiperaktivnost (neprestano fizično gibanje in mencanje, neprestano govorjenje z nepovezanim prehajanjem s teme na temo, površno poslušanje sogovornika)
- impulzivnost (prehitro odzivanje v obliki dejanj in besed, brez predvidevanja in upoštevanja možnih posledic, skakanje v besedo, nepotrpežljivost)
- nepozornost (težave pri poslušanju in pomnjenju informacij, zadrževanju in usmerjanju pozornosti, dokončanju nalog)
Težave so lahko po njihovih besedah zelo raznovrstne, odvisno od prisotnosti ali različnih kombinacij značilnih simptomov in vzajemnega delovanja različnih bioloških in psihosocialnih dejavnikov (težave v okolju lahko vzdržujejo ali zaostrujejo moteče in neučinkovito vedenje otrok s hiperkinetično motnjo).
Kako pogosta je motnja
"Različne epidemiološke študije ugotavljajo, da se za osnovnošolsko populacijo prevalenca giblje med 2,4 odstotki in 19,8 odstotki. Pred kratkim narejena meta raziskava na 175 različnih raziskavah o prevalenci motnje, narejenih v zadnjih 36 letih, je ocenila prevalenco hiperkinetične motnje na 7,2 odstotka," opisujejo na NIJZ.
Motnja je pogostejša pri dečkih, razmerje med spoloma je 3 – 4 : 1. Ob tem izpostavljajo, da vpliv spola še ni docela pojasnjen in da se razmerje med spoloma v odrasli dobi skorajda izenači.
"Hiperkinetična motnja je dolgo veljala za motnjo otroštva, ki tekom mladostništva izzveneva in je v odraslem obdobju ni več. V današnjem času vemo, da motnja ne izzveni, temveč se motnja pri večini nadaljuje v odraslost, vendar v nekoliko drugačni obliki," dodajajo.
Zakaj pride do motnje
Vzrok motnje po navedbah NIJZ še ni docela pojasnjen in je verjetno kombinacija okoljskih in genetskih dejavnikov tveganja, od katerih igrajo primarno vlogo:
- Genetski dejavniki (prisotnost motnje v družini).
- Nevrofiziološki dejavniki (razlike v sprednjih delih možganov - manjši volumen prefrontalne skorje in zmanjšana debelina sprednje cingulatne skorje, kot tudi stanjšanje skorje v obeh zgornjih frontalnih regijah možganov).
- Nevrokemični dejavniki (nevrokemične posebnosti - zlasti v delovanju nevrotransmitorjev, ki vplivajo na delovanje izvršilnih funkcij in povzročajo pretirano dejavnost, odvrnljivo pozornost ali impulzivnost - prevelika noradrenalinska aktivnost, pomanjkanje dopamina).
- Dejavniki okolja, ki jih delimo na prenatalne (kajenje, uživanje alkohola in kokaina, izpostavljenost svincu, anemija matere, hipotiroidizem in pomanjkanje joda v času nosečnosti, razvojne nepravilnosti možganov, napake kromosomov…), perinatalne (nedonošenost, nizka porodna teža…) in postnatalne (poškodba možganov, nepravilno delovanje ščitnice, vnetje srednjega ušesa, epilepsija, bolezni srca, avtoimunske in presnovne bolezni).
- Psihosocialni dejavniki (stresni psihični dogodki, dejavniki, ki sprožajo anksioznost, otrokov temperament, čustvena prikrajšanost in zahteve družbe, da je vedenje prilagojeno okolju).
anja.scuka@zurnal24.si
Izmišljotina psihiatrov in farmacije ADHD, pa tudi sicer, če že sprejmemo to, pa pretiravajo do nezavesti pri številkah, večinoma gre za normalne vesele, razigrane otroke kot so bili zmeraj. No, verjetno kaj vpliva to, da ni več pretepanja in maltretiranja… ...prikaži več v šolah, ko so včasih s strahom in nasiljem NORMALNO vesele in razigrane otroke zatirali. http://www.dailymail.co.uk/news/article-441304/The-great-ADHD-myth.html
https://www.amazon.com/dp/153961106X/ref=cm_sw_su_dp
Vzrok za epidemijo t.i. hiperaktivnosti v zadnjih letih je v starših, ki pustijo, da se njihovi otroci brez vsakih omejitev izživljajo in razsajajo na vsakem koraku in s tem grenijo življenje vsem okrog sebe. Ker jih tudi v šoli nihče… ...prikaži več ne more obvladovati, jim priskrbijo odločbo, da so otroci s posebnimi potrebami, tako rekoč "hiperaktivni", s čimer legitimirajo njihovo izrojeno obnašanje med poukom, s katerim terorizirajo tako učitelje, kot tudi svoje sočolce. Bolano....