Otroci mlajši od 16 let imajo vse več težav zaradi povišanega krvnega tlaka, ugotavljajo v Veliki Britaniji. Med leti 2012 in 2014 so v njihovi bolnišnicah sprejeli 1.064 otrok, ki so imeli povišan krvni pritisk. Po starostnih skupinah je težave imelo 391 otrok starih do pet let, 197 otrok v starosti šest do deset ter 429 otrok v skupini 11 do 16 let. Podatki so pokazali tudi, da so leta 2004 zaradi visokega krvnega pritiska zdravili 45, deset let pozneje pa že 153 otrok.
V bolnišnicah ne morejo z gotovostjo potrditi, ali je povišan krvni tlak povezan s prekomernim vnosom soli ali povečano telesno težo, je pa ločena študija pokazala, da polovica sedemletnikov s prehrano zaužije več kot pet gramov soli, ki je priporočena količina za odraslega človeka. Četrtina od 6000 sedemletnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, je dnevno zaužila več kot 6,7 gramov soli. Ključni razlog za prekomeren vnos soli je bilo uživanje hitro pripravljene hrane, kot je pica. Ameriški zdravnik Dylan Hes s pediatrične klinike Gramercy Pediatrics v New Yorku je povedal, da njegovi pacienti, ne glede na to, ali so prekomerno težki, uživajo preveč soli. "Mislim, da starši otrokom ne dajejo namerno preveč soli, preprosto se ne zavedajo, koliko soli je v prehrani," je dejal za Parent Herald. Poleg tega je slana hrana pogosto tudi preveč kalorična, kar prispeva k prekomerni telesni teži.
Za odraslega največ pet gramov soli na dan
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča za odrasle uživanje največ pet gramov soli oziroma dva grama natrija na dan, vključujoč vse možne vire soli v prehrani. "Glede na fiziološke potrebe odrasel človek potrebuje dnevno 550 mg natrija (1,4 g soli)," pojasnjuje Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za zdravja (NIJZ). "Otroci v starosti od 1 do 4 let pa samo 300 mg natrija dnevno (0,8 g soli)."
Raziskave, ki so jih v povezavi z visokim krvnim tlakom naredili v Sloveniji, so zajeli populacijo starejšo od 25 let. "Znano pa je, da tudi otroci in mladostniki čedalje pogosteje prevzemajo navade nezdravega življenjskega sloga, kot so uživanje prekomerne in nezdrave prehrane, pitje sladkih in gaziranih pijač, pomanjkljiva telesna dejavnost," pravi Alenka Borovničar z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). "Vse to doprinaša k razvoju bioloških dejavnikov tveganja, med njimi je prekomerna telesna masa, zvišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak, kar žal tudi pri otrocih in mladostnikih vodi v razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in arterijska hipertenzija."
Porast debelosti pri otrocih za 40 odstotkov
Neustrezno prehranjevanje v otroški dobi sicer vpliva tudi na nastanek omenjenih kroničnih bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju, ter na nekatere vrste raka. "Po izračunih je kar 41 odstotkov kroničnih nenalezljivih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja, pri 38 odstotkov pa prehrana igra ključno vlogo pri nastanku teh bolezni," pravi Fajdiga Turkova, ki se sklicuje na podatke WHO. Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja ter večje verjetnosti pojava različnih nenalezljivih bolezni, poleg naštetih še dislipidemije, metabolnega sindroma in ortopedskih problemov ter nižje samompodobe.
"Posebej pa je zaskrbljujoč naraščajoč trend debelosti med otroci in mladostniki," poudarja Fajdiga Turkova. "Analiza podatkov baze SLOFit, kjer so na podlagi športnega kartona med drugim analizirani tudi trendi prekomerne telesne teže in debelosti slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev, je za obdobje od leta 1991 do 2006 pokazala na kar 40 odstotni porast prekomerne telesne teže, ki je bil najizrazitejši v skupini dečkov. Sicer pa novejši podatki kažejo na izboljšanje, saj se je ta trend pri fantih zaustavil leta 2010, pri dekletih pa leta 2011."
Visok krvni tlak pri odraslih narašča
Raziskava "Z zdravjem povezan vedenjski sloog", ki so jo v Cindi Slovenija izvajali v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 so pokazale, da se prevalenca arterijske hipertenzije v v opazovanem obdobju povečuje s pomembnih trendom (18,4, 22,04, 20,8 in 21,5 odstotkov), predvsem na račun moških. Opazovali so starostne skupine 25 do 39 let, 40 do 54 let in 55 do 64let.
Pojavnost arterijske hipertenzije je bila leta 2012 najnižja pri najmlajši starostni skupini, ki je bila vključena v raziskave in je bila v letih anketiranja 5,9 , 7,1, 6,1 in 7,1 odstotna, najvišja pa pri najstarejši starostni skupini od 70 do 74, kjer je znašala 54,1 odstotka. "Prav tako je višjo stopnjo AH opaziti pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju, kjer prebivalci jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku," razlaga Borovničarjeva.
irma.hus@zurnal24.si