Pomanjkanje določenih "dobrih" črevesnih bakterij v prvih mesecih življenja zvišuje tveganje za razvoj astme pri otrocih, ugotavlja v sredo objavljena raziskava kanadskih znanstvenikov. Ti tako ponujajo določeno pojasnilo, zakaj je na Zahodu astma v tolikšnem porastu.
Države v razvoju
Po drugi strani se število primerov ni povišalo v državah v razvoju, kar je vzbudilo pomisleke, da k njenemu širjenju morebiti prispevajo okoljski dejavniki ali značilnosti sodobnega življenja. Med faktorji tveganji so se omenjali rojstvo s carskim rezom, hranjenje z otroškimi mlečnimi formulami namesto dojenja in pretirana uporaba antibiotikov.
Čeprav znanstveniki dokončnega dogovora še niso podali, je raziskava, v sredo objavljena v reviji Science Translational Medicine, prvič doslej identificirala štiri specifične bakterije, ki naj bi ščitile imunski sistem pred astmo, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
"Ta raziskava podpira higiensko hipotezo, da delamo svoje okolje preveč čisto," je menil soavtor študije, profesor mikrobiologije in imunologije na univerzi v v Britanski Kolumbiji Brett Finlay. "Kaže na to, da črevesne bakterije igrajo vlogo pri razvoju astme, a otrokov imunski sistem se vzpostavi že zgodaj v otroštvu," je dodal.
Kritičnih prvih 100 dni
Študija je namreč vključevala 300 otrok, katerih blato so testirali pri starosti treh mesecev in enega leta. Pri trimesečnih dojenčkih z višjim tveganjem za razvoj astme so odkrili nižje ravni štirih bakterij - faecalibacterium, lachnospira, veillonella in rothia.
Pri enoletnikih so bile po drugi strani razlike med otroki bistveno manjše, kar kaže na to, da je prvih 100 dni kritičnih za razvoj otrokovega imunskega sistema.
Z leti so raziskovalci sledili 22 otrokom, ki so imeli pri treh mesecih nižje stopnje štirih bakterij, in osem od njih je zbolelo za astmo. Preostali so ohranili višje tveganje za to bolezen kot preostali otroci.
Še vedno pa ostaja neznanka, kako natančno otroci dobijo te določene bakterije in raziskovalci poudarjajo, da so potrebne dodatne raziskave, zakaj jih nekateri otroci naravno pridobijo iz svojega okolja, drugi pa ne.
dezurni@zurnal24.si
