V Franciji so potrdili prvi primer prisotnosti virusa rjave grbančavosti na plodovih paradižnika, za katerega še ne obstaja zdravilo. Gre za virus, ki se zelo hitro širi in lahko močno prizadene pridelovalce, saj morajo pridelek uničiti, vendar pa ni nevaren za ljudi. Tudi v Sloveniji pridelovalcem priporočajo opazovanje pridelka.
Francoska kmetija na zahodu države, kjer so potrdili prisotnost virusa, je v karanteni, ves njen pridelek pa bo uničen. "Prejeli smo rezultate agencije za javno zdravje, ki je vzela vzorce iz tople grede na kmetiji, rezultati pa so bili pozitivni," je pojasnilo francosko kmetijsko ministrstvo.
Virus ni nevaren za ljudi
Čeprav virus ni nevaren za ljudi, pa je ministrstvo uvedlo več ukrepov, saj se virus lahko hitro širi med rastlinami in uniči celoten pridelek. Primarno napada predvsem paradižnike, paprike in čilije, prenaša pa se lahko preko semen ali plodov, pa tudi z dotikom prek rokavic ali orodja. Okužbo širijo tudi žuželke pri opraševanju, poleg tega pa lahko virus dolgo preživi na odprtem.
Listi rastline, ki jo napade virus, postanejo razbarvani, cvetovi pa dobijo rjave lise. Prav tako pridelek ne doseže običajne velikosti in je pogosto deformiran in razbarvan, njegova površina pa postane groba. Zaradi spremenjen oblike in okusa plod ni več primeren za prodajo.
V primeru odkritja virusa je edini način, da se prepreči njegovo širjenje, uničenje celotnega pridelka s požigom. Ob tem je francoska agencija ljudem odsvetovala nakupovanje semen prek spleta, saj ta pogosto nimajo jasnega geografskega izvora.
Prvič so ga odkrili 2014 v Izraelu
"Širjenje virusa v Franciji bi lahk imelo resne gospodarske posledice," je opozorilo kmetijsko ministrstvo. Francozi povprečno letno pojedo več kot 13,9 kilograma paradižnikov, v letu 2018 pa so v državi pridelali več kot 712.000 ton paradižnikov za prodajo.
Virus so prvič odkrili leta 2014 v Izraelu, nato pa leta 2018 v Mehiki. Razširil se je tudi v ZDA, Nemčijo in Italijo. Lani so ga še potrdili v Veliki Britaniji, Grčiji in na Nizozemskem.
V EU je bil virus doslej ugotovljen le na paradižniku, pri dosedanjih izbruhih v EU pa ni bila ugotovljena večja gospodarska škoda. Povsod so ob odkritju okužb ukrepali, da bi preprečili nadaljnje širjenje.
V Sloveniji ga še ni
Kot navaja slovensko ministrstvo za kmetijstvo na svoji spletni strani, na območju Slovenije prisotnost te bolezni še ni bila potrjena. Da bi preprečili vnose in širjenje bolezni, so na ravni EU sprejeti nujni ukrepi, ki določajo zahteve za uvoz in trženje semena in rastlin za saditev.
"Pridelovalce paradižnika in paprike opozarjamo, da pozorno spremljajo stanje v svojih nasadih, v primeru sumljivih simptomov pa naj se takoj obrnejo na strokovne inštitucije," so pozvali na kmetijskem ministrstvu.
Vsak sum ali pojav bolezni je treba prijaviti, in sicer strokovnjaku za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu, Kmetijskemu inštitutu Slovenije ali fitosanitarnemu inšpektorju Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Izvajanje programa od leta 2019
Zaradi pomena pridelave paprike in paradižnika je za vse države članice EU predpisano izvajanje programa preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti virusa z namenom čim prejšnjega odkritja in ukrepanja v primeru najdbe. V Sloveniji so z izvajanjem programa preiskave začeli v letu 2019.
Preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe so uporaba neokuženega semena in sadik, razkuževanje orodja in opreme, delovna oblačila za enkratno uporabo, kopel za razkuževanje obutve ob vstopu na enoto pridelave ter odstranjevanje plevelov iz njene okolice.
