V nadaljevanju preberite:
- Zakaj je poletni zrak lahko dodatno obremenjujoč?
- Kdo je najbolj izpostavljen poletnim vplivom ozona?
- Kako ozon vpliva na dihala in srčno‑žilni sistem.
V poletnem času ima onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so pripravili priporočila, v katerih lahko med drugim preberemo, kaj lahko storimo, da zmanjšamo oziroma se izognemo škodljivim učinkom troposferskega (prizemnega) ozona.
Ozon (O₃) je bledo moder, zelo reaktiven in v večjih koncentracijah škodljiv plin, sestavljen iz treh atomov kisika. V ozračju nastopa v dveh oblikah:
- stratosferski ozon okoli 20 km nad tlemi je "koristen", saj naravno nastaja in ščiti pred škodljivimi UV‑žarki,
- troposferski ozon pri tleh je "škodljiv" in nastaja zaradi človekovih emisij ter fotokemičnih reakcij ob sončni svetlobi.
Troposferski ozon se tvori iz dušikovih oksidov in hlapnih ogljikovodikov, ki jih v zrak prispevajo promet, industrija, gospodinjstva in naravni viri; najvišje koncentracije se pojavijo poleti, ko so temperature in sončno sevanje najmočnejši.
Med 13. in 17. uro
Koncentracije troposferskega ozona se čez dan močno spreminjajo – najvišje so med 13. in 17. uro, ko sta sončno sevanje in temperatura najintenzivnejša, medtem ko so ponoči in v zgodnjih ter poznih delih dneva praviloma nižje. Letni potek kaže, da so najvišje vrednosti ozona značilne za poletne mesece, saj močno sončno sevanje in visoke temperature pospešujejo fotokemične reakcije, ki vodijo do nastanka ozona. V hladnejšem delu leta so koncentracije bistveno nižje zaradi šibkejšega sončnega sevanja in manj ugodnih razmer za nastanek ozona.
Škodljive posledice za dihala in srčno‑žilni sistem
Ozon vstopa v telo predvsem preko dihal, ki jih tudi najbolj prizadene. Povzroča vnetje, ki je lahko kratkotrajno, ob dolgotrajni izpostavljenosti pa vodi v trajne spremembe pljučnega tkiva, zmanjšano pljučno funkcijo, večjo odzivnost dihal in poslabšanje astme. Novejše raziskave kažejo, da ima ozon tudi sistemske učinke – vpliva na delovanje srca, spodbuja razvoj ateroskleroze ter povečuje obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in obtočil. Jakost škodljivih učinkov je odvisna od časa izpostavljenosti, koncentracije ozona v zraku ter telesne dejavnosti, saj se pri večji obremenitvi vdihne več zraka in s tem več ozona.
Najbolj ranljive skupine
Vplivi ozona na okolje
Troposferski ozon je škodljiv tudi za okolje. Škodljivo deluje na razmnoževanje in rast rastlin in s tem zmanjšuje pridelke. Lahko vpliva na sestavo ekosistemov, na zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter zmanjšuje zajem CO2 v rastlinah. Ozon škodljivo deluje tudi na različne materiale, kot so npr. plastika, guma, navajajo na NIJZ.
Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom v Sloveniji
Slovenija (kot vsa južna Evropa) spada med območja z visokimi ravnmi ozona v zunanjem zraku. Povprečne letne koncentracije ozona v Sloveniji ne kažejo izrazitega trenda v zadnjih letih. Razlike v posameznih letih so posledice vremenskih razmer.
Na večini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah, z izjemo tistih, ki so izpostavljena izpustom dušikovih oksidov zaradi prometa, je običajno presežena ciljna vrednost (CV) za varovanje zdravja ljudi.
Obveščanje javnosti o onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom - Arso
Agencija RS za okolje (Arso) na svojih spletnih straneh objavlja napoved maksimalnih urnih koncentracij ozona ter tekoče urne in dnevne koncentracije ozona. Računalniški model napovedovanja koncentracij ozona omogoča napoved najvišje urne koncentracije ozona za en dan vnaprej.
NIJZ in Arso sta vzpostavila prenovljeno prikazovanje podatkov o kakovosti zunanjega zraka – Indeks kakovosti zraka. Opredeljene so stopnje kakovosti zraka in opisana priporočila za ravnanje prebivalcev pri različnih stopnjah kakovosti zraka, posebej za splošno populacijo in posebej za ranljive skupine ljudi.
Selekcija se dogaja