Požar in zrak: So možne dolgoročne posledice?

Kljub temu smo se pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozanimali, kako je onesnažen zrak zaradi požara v resnici škodljiv in ali ima lahko dolgoročne posledice na zdravje tamkajšnjih ljudi. Kot smo lahko v minulem tednu poslušali, so strokovnjaki za zahodni del Sloveniji v bližini požara priporočali zadrževanje v notranjih prostorih ...

Zdravstvena nevarnost

Najhujša zdravstvena grožnja sredi požara so tako imenovani delci PM10 in PM2,5. Delci predvsem prizadenejo dihala, opozarja NIJZ. Preko njih vstopijo v telo in se najprej zadržijo v pljučih, kjer povzročijo vnetje, kašelj in oteženo dihanje. "Če te simptome občutite, zmanjšajte svoj dnevni fizični napor in se dlje časa zadržujte v notranjih prostorih.

Delci lahko že obstoječe kronične in akutne bolezni dihal še poslabšajo, prav tako jih lahko povzročijo, saj izpostavljenost delcem prispeva k nastanku astme pri otrocih in pljučnega raka pri vseh. Dolgotrajna izpostavljenost lahko trajno zmanjša pljučno funkcijo," opisujejo na NIJZ.

Dodajajo, da lahko najmanjši delci preko pljuč vstopijo v krvni obtok, kjer lahko povzročajo krvne strdke, vnetja organov, možgansko kap in srčni infarkt. Prav tako lahko ustvarijo in poslabšajo že obstoječe akutne in kronične bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter sladkorna bolezen drugega tipa.

Opozarjajo pa tudi na delce, ki se posedejo: "Delci ne prizadenejo le ljudi, temveč tudi živali in rastline. Če se posedejo na sadje in zelenjavo, jih lahko tudi ustno užijemo, če se pa posedejo na krmo, jih lahko užijejo živali. Delci se lahko tudi z dežjem sperejo v tla, kjer lahko onesnažijo podtalnico in onemogočijo dostop do pitne vode."

Najranljivejši posamezniki za vpliv delcev so dojenčki in otroci, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja.

Profimedia

Sredi divjega požara so bili izpusti delcev PM10 in PM2,5 sicer zelo visoki, a relativno kratkotrajni, zato je v teh okoliščinah NIJZ pričakoval predvsem akutne zdravstvene posledice, denimo pekoče oči, izcedek iz nosu in poslabšanje kroničnih bolezni srca in pljuč.

Dolgotrajne zdravstvene posledice se pogosteje pojavijo sredi onesnaženih mestnih središč, na primer sredi Ljubljane, kjer je raven onesnaževal sicer nižja, a iz dneva v dan vztrajnejša.

NIJZ

Delci PM10 in PM2,5

Kaj sploh so »delci« in kaj pomenita oznaki PM10 in PM2,5? Nacionalni inštitut za javno zdravje v dokumentu Povišane ravni delcev PM10 v zraku, pojasnjuje, da izraz PM označuje majhne delce (angl. particulate matter), ki so razpršeni v zraku.

Ti delci so si po sestavi raznoliki, prav tako so lahko naravnega ali pa človeškega izvora. Glavna sestavina slednjih delcev je ponavadi ogljik, na katerega se vežejo razne druge snovi, kot so kovine in organska topila. Nastanejo pri gorenju, nato se pa razpršijo v zrak, od koder obstaja velika nevarnost, da vstopijo v naša dihala.

ARSO redno meri dve vrsti delcev: PM10 in PM2,5. Številki ponazarjata velikost, natančneje premer teh delcev. Delci PM10 imajo premer 10 mikrometrov (μm) ali manj, delci PM2,5 pa premer 2,5 mikrometrov ali manj.

Obe vrsti sta za človeka nevarni: delci PM10 lahko potujejo vse do dna pljuč, PM2,5 pa lahko celo vstopijo v krvni obtok. Manjši delci so nevarnejši, saj lahko potujejo globlje v človeško telo in povzročajo hujša obolenja, prav tako pa dlje ostanejo v ozračju, namreč celo do nekaj tednov.

Kras Slovenija Nočno dogajanje na Krasu. "Idile ni"

Ogenj Svet Trije požari so bili podtaknjeni

Niso vidni prostemu očesu

Na NIJZ priporočajo, da se v primeru povečanih koncentracij čim manj zadržujemo na območjih z onesnaženim zrakom. To pomeni, da se predvsem zadržujemo v zaprtih prostorih in omejimo svojo fizično aktivnost in napor (zlasti zunaj), zaradi katere bi lahko vdihali več delcev. V času visoke onesnaženosti ni priporočeno prezračevanje notranjih prostorov.

Bralka

Delci PM10 in PM2,5 niso vidni prostemu očesu, zato je treba spremljati in se ravnati po meritvah ARSO, četudi se zrak zunaj zdi svež in ni zaznati nobenega dima v neposredni bližini.

NIJZ

Stalno zadrževanje v notranjih prostorih ni izvedljiva rešitev, prav tako pa tudi ni trajna. Naj bodo poti v vaš dom zaprte ali ne, koncentracija onesnaževal zunaj se bo vedno počasi enačila s koncentracijo onesnaževal znotraj, zato spremljajte urne podatke ARSO in svoje prostore prezračite takrat, ko je koncentracija delcev v zraku čim manjša, vsaj pod vrednostjo za slabo zračno kakovost.

Če imate v dom vgrajen ventilacijski sistem, zanj poskrbite filtre HEPA, ki z visoko učinkovitostjo odstranjujejo delce. Če imate klimatsko napravo, ki izmenjuje notranji in zunanji zrak, ta način delovanja izklopite, razen če imate ustrezne, vzdrževane in čiste filtre. Napravo, ki zgolj hladi notranji zrak in ga ne izmenjuje z zunanjim, lahko uporabljate.

Če nimate možnosti ohladiti notranji zrak in če zaradi okoliščin ne morete prezračiti notranjih prostorov, si čim prej poiščite začasno prebivališče v čistejši okolici, denimo pri sorodnikih ali prijateljih. Sredi poletja bivati v zaprtih, neprezračenih in vročih prostorih prav tako izrazito škoduje zdravju.

NIJZ

"Ob morebitnem ponovnem pojavu dima priporočamo samozaščitno ravnanje, to je v prvi vrsti umik v notranje prostore, umik od nevarnih situacij in bližine ognja, zunaj pa se zaščitimo z masko tipa FFP2," so nam pojasnili na NIJZ.

Bralka

Če ste bili izpostavljeni požarnemu dimu, se morate pri vstopu v vaš dom dekontaminirati. To pomeni, da s sebe odstranite možni prah in izpostavljena oblačila ter jih shranite v plastično vrečko, nato pa izpostavljene dele kože umijete z veliko količino vode in mila. Zatem se obrišite in ponovno izperite.

Več priporočil lahko najdete na strani NIJZ pod naslovoma Povišane ravni delcev PM10 v zraku in Napotki za ravnanje ob požaru.

Sistem ARSO

Poleg obeh vrst delcev ARSO tudi redno meri raven žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ozona in dušikovega dioksida. Maso vseh omenjenih snovi merijo v mikrogramih na kubični meter (μg/m3), saj so vse nevarne v še tako majhnih količinah. Vsako leto objavijo dnevna in mesečna povprečja, ki so dostopna na njihovi strani pod naslovom »Podatki«. Najnovejši dnevni in urni podatki se nahajajo pod naslovom »Zadnje urne in dnevne ravni onesnaževal«.

Urne vrednosti so za nas najpomembnejše. Te podatke moramo spremljati in jih primerjati z indeksom (»Index onesnaženosti zraka — razlaga pojmov in priporočila«), da vemo, kako se lahko v danem času lahko ravnamo.

Kakovost zraka je razvrščena v štiri stopnje: dobra (zelena), mejna (rumena), slaba (oranžna) in zelo slaba (rdeča). Meja za slabo kakovost zraka ima vrednost 76 mikrogamov na kubični meter za PM10 in 41 mikrogramov na kubični meter za PM2,5. Svoje fizične aktivnosti, prezračevanje, gibanje na prostem in podobno skušamo izvesti v času, ko je kakovost zraka dobra ali vsaj mejna oziroma čim boljša. Ko je slaba ali zelo slaba, se je priporočljivo zadrževati v zaprtih prostorih, proč od onesnaženja.

Raven delcev skoraj v rdečem

Meritve Agencije Republike Slovenije za okolje v času požara so kazale, da se je vsebina delcev PM10 in PM2,5 v zraku v okolici postaj Koper, Nova Gorica (Grčna) in Solkan drastično povišala. Poročajo, da je bila povprečna dnevna raven delcev PM10 v četrtek, 21. julija 2022 v Solkanu 60, v Novi Gorici 86, v Kopru pa kar 115 mikrogramov na kubični meter (μg/m3).

Mejna vrednost teh snovi v zraku, ki jo določa Evropska Unija, je le 50 mikrogramov na kubični meter. Zaradi bližnjega požara se je torej vsebina omenjenih delcev v ozračju v bližini Solkana in Nove Gorice izrazito povečala, v Kopru pa več kot podvojila.

Po podatkih ARSO je bilo istega dne (21. julij) lanskega leta na postaji Nova Gorica (Grčna) izmerjenih le 16 mikrogramov PM10 na kubični meter, v Kopru pa le 17 mikrogramov. (Podatkov za postajo Solkan nimamo, saj od nje ARSO šele od decembra 2021 prejema meritve.) Tega leta je bilo julijsko povprečje v Novi Gorici le 13 mikrogramov na kubični meter, v Kopru pa le 15 mikrogramov.

Mesečni podatki za letošnje leto še niso na razpolago in ARSO na svoji in strani in v svojih poročilih vedno opozarja, da ne letošnje ne prejšnje njihove meritve niso dokončno potrjene. A vendar, če predvidevamo, da so podatki točni, to pomeni, da se je zaradi bližnjega požara v primerjavi z lanskim letom na isti dan v Novi Gorici povišala raven PM10 za približno 438 odstotkov, v Kopru pa za okoli 576 odstotkov.

Profimedia

Delci PM10 in PM2,5 so ponavadi zimska težava zaradi ogrevanja domov in temperaturne inverzije, zaradi česar se izpusti zadržujejo pri tleh. To potrjujejo tudi podatki ARSO, ki za letošnje januarsko povprečje v Ljubljani (Bežigrad) navajajo 41 mikrogramov na kubični meter, v Murski Soboti (Cankarjeva) pa kar 50 mikrogramov na kubični meter. Tudi na zahodu je pozimi slabše: v Novi Gorici so letos januarja v povprečju zabeležili 30, v Solkanu 25, v Kopru pa 23 mikrogramov na kubični meter.

Omeniti je treba, da se tudi poleti raven onesnaževanja z delci lahko povzdigne dokaj visoko, zlasti v večjih mestih, ki imajo več prometa in industrije, ter v kotlinah, ki so slabše prezračene in pogostokrat izpostavljeni inverziji. 

Konec začetka, ne začetek konca

Razmere na Krasu so se zaenkrat nekoliko umirile, a to ne pomeni, da se ne bodo zopet poslabšale. Na NIJZ še naprej svetujejo "prebivalcem in obiskovalcem slovenske Istre, Krasa in Goriške, da spremljajo razvoj dogodkov in upoštevajo opozorila pristojnih institucij ob morebitnem ponovnem pojavu dima, ki se bodo redno pojavljala v medijih."

Še zdaleč pa niso ne dim ne delci, ki jih ta vsebuje, edina nevarnost v poletnem zraku. Tudi letos, kot vsa prejšnja leta, nam preti več onesnaževal. "Smiselno je upoštevati tudi posebna priporočila glede trenutnega stanja v okolju, ki se nanašajo na povišane vrednosti ozona v zraku, visok UV indeks in veliko toplotno obremenitev," zaključujejo na NIJZ.