Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni s partnerskimi organizacijami nasprotuje obravnavi in sprejemu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Menijo, da krši zavezujoče mednarodne konvencije Združenih narodov s področja drog, ni skladen z evropskim pravnim redom ter ogroža zdravje mladih, prometno varnost in družbeno blaginjo.
Pred napovedano javno razpravo o zakonu o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bo potekala 7. novembra na Odboru za zdravstvo Državnega zbora, so se proti predlogu ostro izrekli predstavniki javnozdravstvene, preventivne in prometne stroke. Po njihovem mnenju bi legalizacija pomenila resen korak nazaj v slovenski javnozdravstveni politiki in ogrozila dosežke zadnjega desetletja, ko se je med mladimi bistveno zmanjšala uporaba konoplje, izboljšala pa se je tudi zaznava tveganj, povezanih z njo, so v današnjem sporočilu za javnost sporočili z združenja.
Ti trendi so po mnenju strokovnjakov rezultat dolgoletnega sistematičnega dela na področju preventive, vključujoč programe v šolah, mladinskih organizacijah in lokalnih skupnostih. "Zdaj bi z legalizacijo to delo dobesedno izničili – odprli bi vrata večji dostopnosti izdelkov z visoko vsebnostjo THC in s tem zmanjšali občutek tveganja, kar po izkušnjah drugih držav vodi k večji uporabi," opozori Matej Košir z Inštituta Utrip.
Košir dodaja, da podatki iz ZDA in Kanade jasno kažejo, da se je po uvedbi legalizacije povečala uporaba med mladimi in mlajšimi odraslimi, število obiskov urgentnih centrov zaradi zastrupitev in delež oseb z motnjami, povezanimi z uporabo konoplje. "Ni mogoče govoriti o liberalizaciji brez posledic. Tako mlade, kot tudi odrasle bi s tem dobesedno spodbujali k uporabi," še poudarja.
Zdravniki izrazito proti
Da konoplja ni neškodljiva, temveč zasvojljiva in povezana z resnimi duševnimi ter telesnimi tveganji, opozarja tudi Stalni odbor evropskih zdravnikov (CPME), katerega članica je tudi Zdravniška zbornica Slovenije.
Opozarjajo, da konoplja povzroča zasvojenost, duševne motnje, motnje spanja, depresijo in psihotična stanja, zlasti pri mlajših uporabnikih. Poleg tega so pozvali k ustavitvi nadaljnje legalizacije konoplje v Evropi ter k doslednemu izvajanju ukrepov za preprečevanje uporabe, so zapisali v združenju.
"Legalizacija konoplje bi pomenila korak nazaj – ne samo za Slovenijo, temveč za evropsko javno zdravje," poudarja Franc Zalar, predsednik Zveze za kronične nenalezljive bolezni. "Ne moremo si privoščiti, da bi z enim zakonom spodkopali desetletja usklajenih prizadevanj na nacionalni ravni ter ravni EU in OZN. Zdravje in varnost ljudi morata imeti prednost pred ideološkimi eksperimenti," je dodal.
Prometna varnost, več prometnih nesreč
V državah, kjer je konoplja legalizirana, se je po uradnih podatkih povečalo število prometnih nesreč, zlasti tistih s smrtnim izidom, pri katerih so vozniki imeli v krvi sledi THC. Evropski zdravniki opozarjajo, da ni mogoče določiti "varne meje" za THC v prometu, saj že majhne količine vplivajo na koncentracijo, koordinacijo in reakcijski čas.
"Kot organizacija, ki se ukvarja z varno mobilnostjo, smo zelo zaskrbljeni nad vplivom legalizacije na prometno varnost," dodaja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM. "Namesto da legaliziramo, bi morali vlagati v programe ozaveščanja, preventivne kampanje in podporo mladim voznikom, da se zavedajo posledic vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi."
Mladi potrebujejo podporo, ne liberalizacije
Slovenska mladina se je v zadnjih letih izkazala kot generacija, ki da veliko na zdravje in dobro počutje, kažejo podatki ESPAD 2024. Manj mladih kot v preteklosti uporablja konopljo, več pa jih ocenjuje, da je njena uporaba tvegana. Po mnenju mladinskih organizacij, ki delujejo na področju zdravja, bi bilo neodgovorno ta trend zdaj obračati.
Napačni signali
"Na mladih ne smemo eksperimentirati!", poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija."Saj podatki kažejo, da že 15 odstotkov mladih v Sloveniji posega po različnih substancah za lajšanje duševnih stisk in nelagodij. Čeprav naši mladi razmišljajo bolj zrelo in odgovorno kot marsikje drugje, lahko država z legalizacijo konoplje za osebno rabo pošlje napačne signale ranljivi populaciji kot tudi celotni generaciji mladih. Zakon, ki je pred nami, ne rešuje ključnih problemov osebne rabe konoplje, kar nakazuje na nepoznavanje ali neukvarjanje z dejanskimi izzivi. Poleg vseh drugih perspektiv je to še en pokazatelj, da je predlog zakona pripravljen brez sodelovanja različnih deležnikov."
Poziv poslancem
Slovenska zveza za kronične nenalezljive bolezni in partnerske organizacije zato pozivajo poslanke in poslance, naj predlog zakona nemudoma umaknejo iz parlamentarnega postopka oziroma zavrnejo. Menijo, da bi povečala tveganja za duševne motnje, zasvojenost, prometne nesreče in številne druge družbene stroške. Zakon ne bi prinesel nikakršnih pozitivnih družbenih ali finančnih učinkov, kar zagotovo kaže na nepoznavanje in nerazumevanje delovanja področja javnega zdravja s strani predlagateljev zakona, so zapisali.
Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo
Zakonski predlog bo omogočal, da bo lahko polnoletna oseba doma gojila do štiri rastline konoplje za osebno uporabo. Število rastlin, ki jih lahko več posameznikov goji v gospodinjstvu oz. stanovanjski enoti, pa bi omejili na šest. S seboj bo posameznik lahko imel do sedem gramov posušenih vršičkov konoplje, doma bo lahko imel shranjenih do 150 gramov, v posameznem gospodinjstvu bo lahko do 300 gramov posušene konoplje.
Več kot 66 odstotkov volivcev je na lanskem posvetovalnem referendumu pritrdilo, da se na ozemlju Slovenije dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene. Za omejeno osebno rabo konoplje je glasovalo 51,57 odstotka.
Obenem zakon uvaja novosti na področju prometa, saj bo odslej, podobno kot pri alkoholu, določena vsebnost THC-ja dovoljena. Po predlogu zakona mejo tolerance postavljajo pri treh nanogramih THC na miligram krvi. Če voznik ne bo kazal psihomotoričnih motenj, ne bo kaznovan, če pa bo kazal rahle motnje, bo prejel kazen 300 evrov in štiri kazenske točke. Za od tri do pet nanogramov THC v krvi voznika predlog zakona določa kazen v višini 600 evrov in osem kazenskih točk, nad pet nanogramov THC pa 1200 evrov in 18 kazenskih točk.
dezurni@styria-media.si
Poziv strokovnim delavcem v DZ. Prosim preverite opremo za snemanje in shranite posnetke glasovanja tako, da bomo lahko te osebe, ki so izglasovale zakon tožili in obsodili. Ker problem je 2007, dokumentacija, kdo je bil dvignil roko za ciganski zakon.… ...prikaži več Ve pa se kdo ga je predlagal, tisti, ki vpije danes proti ciganom...