"Modri ponedeljek" je dan, ki naj bi veljal za najbolj depresiven dan v letu. Običajno pade na tretji ponedeljek v januarju in naj bi bil povezan s povečanimi občutki žalosti, nizke motivacije in pomanjkanja energije.
Prvič so ta dan omenili leta 2005 v okviru sporočila za javnost britanskega potovalnega podjetja. V marketinški akciji so se sklicevali na psihologa dr. Cliffa Arnalla, ki je po formuli izračunal, da je tretji ponedeljek v januarju najbolj mračen dan v letu. Kljub temu da so kasneje formulo, ki ki upošteva vreme, verjetno stopnjo zadolženosti po praznikih, čas po (neuresničenih) novoletnih zaobljubah in splošno nižjo stopnjo motivacije, večkrat kritizirali, je modri ponedeljek prepoznaven kot dan, ki opozarja na pomen skrbi za duševno zdravje.
Kaj se dogaja
Če opazite, da je dnevna rutina vedno bolj naporna, ste brez energije, imate motnje spanja ali vas prevevajo negativna občutja, je pomembno zavedanje, da v tem niste sami. Prvi in zelo pomemben korak je pogovor z bližnjimi ali, kadar je treba, s strokovnjakom. Že iskrena izmenjava občutkov je lahko pomembna razbremenitev. "Duševno zdravje je enako pomembno kot telesno. Pomembno je, da si dovolimo priznati, ko nam je težko, in da pravočasno poiščemo pomoč. Lekarne so ena najbolj dostopnih točk zdravstvenega sistema, pri farmacevtih ljudje pogosto dobijo prvi nasvet in podporo," poudarja Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarniške zbornice Slovenije.
Kot pravi, imajo pomembno vlogo pri ohranjanju duševnega zdravja tako tudi magistri farmacije v lekarnah, ki svetujejo glede varne in ustrezne uporabe naravnih pripravkov za podporo razpoloženju, spanja in obvladovanja stresa ter nefarmakološke ukrepe. Ob tem pa znajo prepoznati tudi znake, ki kažejo na resnejše težave, ob katerih posameznika usmerijo k zdravniku ali drugim strokovnjakom za duševno zdravje.
V otožnem januarju strokovnjaki svetujejo, da si vsak dan oziroma čim večkrat vzamemo čas za gibanje, izpostavljenost dnevni svetlobi, redno rutino spanja ter majhne, dosegljive cilje. Pomembno je tudi, da do sebe nismo pretirano strogi in da novo leto ne postane vir dodatnega pritiska. Lekarniška zbornica Slovenije ob modrem ponedeljku opozarja, da je skrb za duševno zdravje proces, ki zahteva pozornost skozi vse leto.
Kaj je depresija
Depresija je najpogostejša duševna bolezen. Včasih se vsak od nas počuti žalostno, brez moči in volje. Vendar so ta občutja navadno kratkotrajna in ne ovirajo naših vsakodnevnih dejavnosti. Ljudje z depresijo se spopadajo z dolgotrajnimi občutji žalosti in brezvoljnosti, lahko pa imajo še vrsto drugih simptomov in znakov, ki se med seboj prepletajo. Depresija je namreč bolezen, ki prizadene številne vidike človekovega delovanja, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Kakšni so znaki in simptomi depresije?
Za klinično diagnozo depresije mora imeti oseba najmanj pet od spodaj naštetih simptomov, med katerimi mora biti vsaj eden izmed prvih dveh, simptomi pa morajo trajati vsaj dva tedna:
- žalostno ali depresivno razpoloženje, ki ne preneha;
- zmanjšano zanimanje in občutek zadovoljstva pri dejavnostih, ki so osebo navadno veselile;
- pomanjkanje energije in utrujenost;
- občutek ničvrednosti ali občutek krivde (brez pravega razloga za krivdo);
- pogosto razmišljanje o smrti ali želja, da bi bil/a mrtev/a;
- težave s koncentracijo in odločanjem;
- motorična upočasnjenost, včasih tudi prekomerna motorična aktivnost in težave s pomirjanjem;
- težave s spanjem, lahko tudi prekomerno spanje;
- izguba teka, lahko je tudi povečan. Spremembe prehranjevalnih navad lahko vodijo bodisi v zmanjšanje bodisi v povečanje telesne teže.
Kam po pomoč
Če je vaša stiska zelo huda in drugi viri pomoči niso na voljo, se lahko obrnete tudi neposredno na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).
Lahko pokličite tudi katerega od telefonov za pomoč v stiski, kjer boste ostali anonimni:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (vsak dan, 24 ur na dan).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
