Rezultati raziskave, predstavljene na letnem srečanju članov Ameriškega združenja za srce so pokazali, da na zdravje ne vpliva le količina zaužite hrane, temveč tudi način uživanja le-te.
Skupina japonskih znanstvenikov z univerze v Hirošimi je zdravstveni status 642 moških in 441 žensk s povprečno starostjo 51 prvič ocenila leta 2008. Nihče o teh ljudi v tem času ni oboleval za metabolnim sindromom, ki je v sodobnem svetu vedno bolj v porastu.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa
Gre za motnjo presnove, ki se kaže v znakih, kot trebušna debelost, inzulinska rezistenca (odpornost telesa na inzulin), povišan nivo glukoze v krvi, dislipidemija in povišan krvni tlak. Vsi ti dejavniki povečujejo tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen. Bolnike z metabolnim sindromom spremlja kar dva do štirikrat večje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja ter petkrat večje tveganje za pojav sladkorne bolezni, dodajajo strokovnjaki.
Raziskovalci so te ljudi, ki sprva niso imeli težav, razdelili v tri kategorije prehranjevalnih navad oziroma kako hitro pojedo obrok: zelo hitro, zmerno, počasi.
Po petih letih so znanstveniki skupino preizkušancev ponovno pozvali in preverili njihovo zdravstveno stanje. Ugotovili so, da so za metabolnim sindromom v glavnem zboleli "hitri jedci" (11,6 odstotka), v skupini tistih, ki so jedli zmerno, se je bolezen pojavila pri 6,5 odstotka sodelujočih v raziskavi.
Najbolje so jo odnesli tisti, ki jedo počasi - samo 2,3 odstotka jih je imelo težave zaradi debelosti, diabetesom... Raziskovalci so tako njihovo stanje kaj hitro povezali z načinom prehranjevanja, kar si seveda velja zapomniti; japonski strokovnjaki torej opozarjajo, da je goltanje hrane še kako nevarno.
Če jemo počasi, možgani pravočasno zaznajo občutek sitosti, kar pomeni, da nas ne bo zamikalo, da bi pojedli preveč: "Počasnejše prehranjevanje je lahko ključ do spremembe življenjskega sloga, kar lahko pripelje do tega, da ne boste imeli tažav zaradi metaboličnega sindroma," je za britanski The Independent pojasnil avtor študije in kardiolog na kitajski univerzi v Hirošim, dr. Takayuki Yamaji, ki upa, da bodo japonske raziskave uporabili tudi v ZDA, kjer imajo, kot je znano, na tem področju javnega zdravja veliko težav.
Sicer naj bi bilo po nekaterih izračunih leta 2025 po vsem svetu predebelih že kar 2,7 milijarde ljudi.
