Zagotovo nam je vsem poznan mit, da deciliter rdečega vina na dan koristi zdravju. Mit je povezan s posameznimi spojinami rdečega vina, predvsem antioksidanta resveratrola, ki so ga raziskovali zaradi potencialnih ugodnih vplivov na zdravje.
Večinoma je šlo za študije na celičnih modelih ali živalih, katerih rezultati pa niso bili potrjeni s kontroliranimi raziskavami na ljudeh, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Poudarjajo, da "vsebnost koristnih snovi v rdečem vinu ni niti približno tolikšna, da bi lahko zaradi njih pričakovali ugodne vplive na zdravje."
Koristni učinki reservatrola
Resveratrol je polifenolni antioksidant, ki se naravno nahaja v nekaterih pijačah in živilih – med drugim v arašidih, soji, rdečem grozdju – posledično pa tudi v rdečem vinu. Obetavni so bili predvsem rezultati študij, ki so preučevale vpliv resveratrola na dejavnike tveganja za aterosklerozo, vendar pa so študije na glodalcih pokazale zelo skromne izboljšave.
Sicer doslej možni ugodni vplivi resveratrola na zdravje izvirajo predvsem iz predkliničnih raziskav, pri čemer tam uporabljenih visokih odmerkov resveratrola ni mogoče zaužiti z običajno hrano ali pijačo.
"Ključen izziv raziskav resveratrola je tudi, da rezultatov raziskav ni mogoče enostavno prenesti na ljudi. V prihodnosti bo morebitne ugodne vplive resveratrola potrebno preveriti z dobro načrtovanimi kliničnimi preizkušanji, ki pa upoštevajoč izkušnje študij na živalih, verjetno ne bodo pokazale večjih učinkov. Trenutno je prav zaradi odsotnosti verodostojnih znanstvenih dokazov na vseh pijačah in živilih prepovedno navajati trditve, ki bi namigovale na ugodne vplive resveratrola na zdravje," pojasni Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
O varnem pitju alkohola ne moremo govoriti
Morebitnih ugodnih vplivov posameznih snovi v rdečem vinu ni možno obravnavati posebej, saj vino vsebuje tudi alkohol, ki dokazano škodi zdravju, po drugi strani pa je tudi 'energijska bomba, dodaja strokovnjak.
O varnem pitju alkohola torej ne moremo govoriti, saj ne glede na zaužito količino alkohol po pitju vstopi v krvni obtok, ki ga prenese po telesu in vpliva na delovanje vseh organov, zlasti osrednjega živčevja. "Dolgotrajno pitje alkohola neugodno vpliva na delovanje vseh sistemov človeškega telesa. Res pa velja, da se z večjo količino alkohola povečujejo tudi tveganja – ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in širšo družbo."
V teh državah spijejo največ alkohola, kje smo Slovenci?
Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila raziskavo o povprečni letni porabi alkohola na prebivalca. Povprečna svetovna letna poraba na prebivalca je 6,18 litra čistega alkohola. V Evropi je ta meja močno presežena v večini držav.
Povsem na vrhu je Češka s 14,26 litra popitega čistega alkohola na prebivalca. Za Čehi so se zvrstili Latvijci (13,19 l) in Moldavci (12,85 l).
Prvo deseterico dopolnjujejo še Nemčija (12,79 l), Litva (12,78 l), Irska (12,75 l), Španija 12,67 l), Uganda (12,48 l), Bolgarija (12,46 l) in Luksemburg (12,45 l).
Sledi Slovenija. En ljubitelj opojnih pijač pri nas povprečno popije 12,11 litra čistega alkohola na leto. Moški del populacije povprečno spije 18,68 litra, ženski 5,67 litra.