Lonce s hrano je skrivala v spalnici

Pri motnjah hranjenja se je treba čimprej obrniti na strokovnjake za odvisnost nam je pojasnila specialistka socialne medicine in javnega zdravja Alenka Hafner: "Pomembno je, da ti ljudje pridejo čimprej v obravnavo, če je motnja trajala kratek čas, bo tudi hitro ozdravljiva," dodaja strokovnjakinja.

Ena od takšnih in kot kaže tudi zelo pogostih motenj je tudi prenajedanje, za kaj gre, pa je najlažje razumeti iz zapisov oziroma pričevanj na številnih forumih tako v tujini kot pri nas. 

Na OA Slovenija - skupnost "Anonimnih prekomrernih jedcev," kjer so posamezniki izmenjujejo izkušnje z namenom "prenehanjanja neobvladljivega prenajedanja", tako ena od uporabnic zapiše: "Od zadnjega obroka so minile tri ure, do naslednjega sta še dve. Slišim, kako vsi družinski člani zapustijo stanovanje in za sabo zaklenejo vrata. Prav ta zvok zaklepanja vrat je zame navadno iztočnica, da se poženem v kuhinjo in se prepustim brezglavemu prenajedanju."

Nataša, ki je prav tako svojo zgodbo "končno" zabeležila na računalnik, opiše občutke samorazvrednotenja s katerimi se je spopadala ob tem: "Seveda sem imela v tem dolgem obdobju obdobja, ko sem imela hrano pod kontrolo in je bila moja teža idealna, a sem se spet kaj kmalu znašla v stanju, ko sem se moral tolažiti s hrano, morala sem se zadeti, da sem lažje prenesla vse očitke, ki sem si jih izrekala ves čas; da sem lažje prenesla kaotične odnose, ki sem si jih ustvarjala z malikovanjem zamer in samopomilovanjem," je zapisala. 

Ena od uporabnic forumov še zapiše: "Do sedaj sem dvakrat poiskala pomoč za odvajanje od zasvojenosti s hrano. Prvič sem veliko shujšala z zdravniško pomočjo, zablestela sem in dobila motivacijo, ki pa je izpuhtela kakor hitro se je program "rehabilitacije" končal. Padla sem globoko, izgubila sem samospoštovanje, sram me je reči, ki sem jih počela s sabo in s hrano."  

In nenazadnje zelo nazoren zapis Marike, še ene izmed žensk s kompulzivno motnjo hranjenja, ki v glavnem prizadene nežnejši spol: "Ponavadi ni bilo potrebno kakega posebnega intenzivnega zunanjega dražljaja, da sem zapadala v ta obdobja. Sem že sama vedno našla kar sem potrebovala. Uffff...razlogov toliko, da bi človek kar težko izbiral med njimi, kateri je najbolj primeren v danem trenutku," je svojo izkušnjo iskreno opisala Marika, ki je samo čakala, da bo v hiši zavladala tišina, ko se je družina odpravila spat:

"Hodila sem naokoli po prstih, tiho kot miška in prisluškovala njihovemu dihanju (so me že spregledali, je brnelo v moji glavi....). Ko sem bila prepričana, da so potonili v sanje pravičnega, sem potihoma pozaprla vrata (saj veste....vonjave se širijo in ljudje jih zaznavamo tudi v spanju), odprla okna in balkon v kuhinji in pekla in kuhala ....in seveda jedla."

Obdobje, ko je veliko kuhala na zalogo

Kot se spomni Marika, so bili trenutki, ko je celo kuhala na zalogo, "seveda za samo sebe in nekaj za druge kot kamuflažo". Lonce za hrano z jedmi je tako skrivala v spalnici.

"Sem imela lonce s jedmi shranjene v spalnici v omari, ker sem pač menila, da tja pa nihče ne bo gledal, kaj je skrito (ker hrana tam sploh nima kaj iskati). Mogoče marsikomu čudno, pa vendar tako resnično. Še danes vse skupaj vidim, kot bi se dogajalo včeraj," je zapisala pred leti kot ena od mnogih. Motnje hranjenja je pogosta in diagnosticirana motnja zadnjih dvejset let.

Profimedia

Strokovnjaki navajajo, da tovrstne motnje še ne sodijo med bolezni odvisnosti, čeprav imajo številne značilnosti le-teh: "Gre za prisilno vedenje, saj oseba ponavlja dejanja, ki si jih ne želi, pa se temu ne more upreti. Hrana je sredstvo, s katerim polni čustveno praznino," pojasnjuje Alenka Hafner, ki opozarja na pomembnost pravočasnega prepoznavanja znakov motje.

Na koncu samo še napadi volčje lakote 

• Hitra in pogosta nihanja telesne teže, 
• izogibanje rednim obrokom,
• nihanja razpoloženja, 
• zaslepljenost glede količine zaužite hrane.

Na Nacionalnem inštututu za javno zdravje, kjer je na temo motenj hranjenja na voljo tudi zloženka z osnovnimi informacijami navajajo, da se na začetku napadi prenajedanja izmenjujejo z dietami, na koncu pa ostanejo samo še napadi volčje lakote: "Oseba s to motnjo hranjenja je lahko prekomerno hranjena, ni pa to nujno," dodajajo. 

Velike posledice za zdravje

Prenajedanje seveda škodi našemu telesnemu zdravju, saj na takšen način močno obremenjujemo srce, krvni obtok in okostje. Prihaja do okvare jeter, sladkorne bolezni, težav s sklepi, do posledic kot sta možganska kap in srčni napad. Duševne posledice prenajedanja so socilani umik, depresije in samovrednotenje, kar je še kako razvidno iz zgornjih pričevanj. 

Če slutite, da imate motnjo, skupnost OI svetuje, da si odgovorite na naslednja vprašanja: "Tako smo lažje precenili, če imamo težave s kompulzivnim prehranjevanjem," so zapisali.

Vprašajte se, mogoče imate to motnjo

• Ali jem čeprav nisem lačen/-a oziroma ne jem, čeprav moje telo potrebuje hrano?
• Se prenajedam brez pravega razloga, včasih tudi do slabosti?
• Ali imam glede svojega načina prehranjevanja ali teže občutek krivde, sramu in slabe vesti?
• Ali jem preudarno, ko sem v družbi in zamujeno nadoknadim, ko sem sam/-a?
• Ali moj način prehranjevanja vpliva na moje zdravje ali na to kako živim svoje življenje?
• Ali segam po hrani, ko so moji občutki (pozitivni ali negativni) zelo intenzivni
• Ali moj način prehranjevanja mene ali druge onesrečuje?
• Ali sem kdaj uporabil/-a odvajala, bruhanje, diuretike, pretirano vadbo, shujševalne tablete ali kakšne medicinske posege (vključno z operacijami), da bi s tem poskušal/-a kontrolirati svojo težo?
• Ali se postim oziroma močno omejujem svoj vnos hrane, da bi s tem lahko kontroliral/-a svojo težo?
• Ali fantaziram o tem kako krasno bi bilo moje življenje, če bi nosil/-a drugačno konfekcijsko številko ali tehtal/-a manj (oziroma več)?
• Ali moram ves čas nekaj žvečiti ali imeti v ustih: hrano, žvečilni gumi, bonbone, pijačo?
• Ali sem kdaj jedel/-a zažgano, zmrznjeno ali pokvarjeno hrano? Hrano iz samopostrežnih posod v trgovinah? Hrano iz smeti?
• Ali obstaja kakšna hrana, pri kateri se ne morem ustaviti, po tem ko sem poskusil/-a prvi grižljaj?
• Ali sem izgubil/-a težo s pomočjo določene diete, čemur je sledilo nekontrolirano prehranjevanje in/ali pridobitev teže?
• Ali porabim veliko preveč časa s tem, da mislim na hrano, planiram svojo naslednjo dieto ali načrt vadbe, štejem kalorije ter se prepiram s sabo o tem če bom jedel/-a ali kaj bom jedel/-a?

Če ste z "da" odgovorili večkrat, je že mogoče ali pa ste na dobri poti, da imate probleme s s kompulzivnim ali prekomernim prehranjevanjem, so zapisali. 

vanda.levstik@zurnal24.si