Lani, torej leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane ali 4 kilograme več kot v 2017, v današnji objavi sporoča Statistični urad Slovenije (SURS)
Odvržemo ogromno užitne hrane
Vse odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v 2018, je bilo za skoraj 139.900 ton. "Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki," dodajajo naši statistiki.
Med to odpadno hrano je je bilo kar 38 odstotkov užitne, ostalo so neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine, ki se jimvečinoma ne da izogniti.
Tako kot v prejšnjih letih je tudi lani več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih - 52 odstotkov ali skoraj 73.200 ton. Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana; v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.
Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina (okoli 10.800 ton) odpadne hrane je nastala pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).
Ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.
Več kot lani
V vseh omenjenih dejavnostih je lani količinsko nastalo več odpadne hrane kot leto dni pred tem: v gospodinjstvih za osem odstotkov več, v gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer se streže hrana, za skoraj štiri odstotke več, v distribuciji in trgovini z živili za skoraj pet odstotkov več in v proizvodnji hrane za tri odstotke več. "Upoštevati pa je treba, da je bila količina odpadne hrane v letu 2018 glede na leto 2017 večja predvsem zato, ker je bila tudi količina v letu 2018 zbranih biorazgradljivih odpadkov v okviru javnega odvoza večja kot v letu 2017," so ob tem pojasnili na statističnem uradu.
Hrana, ki so jo lani zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.
Največja količina odpadne hrane, ki je v letu 2018 končala v sistemu ravnanja z odpadki, 48 odstotkov, je bila predelana v bioplinarnah, 29 odstotkov je bilo predelane v kompostarnah, 21 odstotkov pa je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane.
Po letu 2015 je namreč treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
Dva odstotka odpadne hrane se je lani obdelalo z drugimi načini obdelave (na primer sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave.
dezurni@zurnal24.si
