Antioksidanti so snovi, ki izničijo za celice nevarne proste radikale. Prosti radikali so odpadniške molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Ta škoda na celicah se sešteva in počasi vodi do bolezenskih znakov. Znanstveniki so uničujoče reakcije kisika povezali z najmanj šestdesetimi različnimi kroničnimi obolenji, pa tudi s procesom staranja.
Med živili, ki se lahko ponaša z antioksidativnimi lastnostmi, je na primer bučno olje. Krivec za to so tokoferoli in polifenoli. Na nacinalnem portalu o hrani in prehrani ( prehrana.si) na primer navajajo, da kakovostna bučna olja lahko vsebujejo do 800 mg/kg γ-tokoferolov, ter do 280 mg/kg α-tokoferolov.
Tokoferol ali Vitamin E je v maščobi topni vitamin.
Bučno olje dokazano zmanjšuje vnetje v telesu, ki je eden glavnih krivcev za debelost, kronične bolezni in raka. Ker vsebuje ogromno naravnih fitoestrogenov, pomaga ženskam pri težavah zaradi menopavze. Študije so pokazale, da: zvišuje nivo dobrega holesterola v krvi; zmanjšuje krvni pritisk, pogostost vročinskih oblivanj in bolečine v sklepih; blaži glavobole in zmanjšuje tveganje za nastanek raka na dojki v obdobju po menopavzi.
Olje je bogato tudi z visoko vsebnostjo sterolov delta 7, ki deluje proti povečanju prostate. Večkrat nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnavljanje holesterola. Visoka vsebnost vitaminov in mineralnih snovi pa pomaga pri odvajanju vode in koristi živcem, krepi mišičje in vezivno tkivo ter na splošno normalizira celično presnovo.
Praženje bučnih semen
Liter olja se pridobi iz dveh kilogramov in pol do treh kilogramov bučnih semen. Buče na njivi s posebnim strojem poberejo in zmeljejo, semena pa izločijo. Za pridelavo olja semena najprej zmeljejo, potem jim dodajo vodo in jih zamesijo. To maso nato v ponvi pražijo pri 90 stopinjah Celzija približno uro, da voda izpari. Bistven del pridobivanja bučnega olja torej predstavlja praženje bučnih semen visoke temperature med praženjem lahko povzročijo spremembe v sestavi olja.
Hladno stiskano
Postopek segrevanja se podaljša na kar pet ur pri 38 stopnjah za hladno stiskano olje, ki je bolj zdravo in ima bolj izrazit okus po bučnih semenih. Olje zaradi postopka stiskanja ohrani vse hranilne snovi (vitamine in minerale), ki so jih vsebovala semena. Je zelo obogateno z vitaminom E in minerali. Vsebuje približno 80 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, ugodno je tudi razmerje maščobnih kislin omega 3, 6 in 9.
Hladno stiskano bučno olje nima temne barve in arome, značilne za bučno olje, temveč je svetlejše, blagega vonja in identičnega okusa, kot ga imajo surova bučna semen.
Bučno olje:
Energijska vrednost 900 kCal / 3700 kJ na 100 g/ml sestavine
% dnevnega vnosa*
Maščobe 100g 143%
Nasičene maščobe 0g
Ogljikovi hidrati 0g
Sladkorji 0g
Beljakovine 0g
Sol 0g
Bučna semena namesto čipsa
Bučna semena so odličen vir magnezija. Magnezij igra pomembno vlogo pri mnogih bioloških procesih, je odličen pri sintezi beljakovin, za funkcionalnost našega živčnega sistema in mišičevja ter pri reguliranju krvnega pritiska.
Žal bučna semena spadajo med živila, ki se jih lahko prenajemo, saj predstavljajo hiter prigrizek. Manjša pest bučnih semen je polna z energijo in vsebuje okoli 130 kalorij.
Beljakovine: 5.2 g (10% dnevnega priporočenega vnosa)
Vlaknine: 5 g (20%)
Cink: 2.9 mg (19%)
Magnezij: 73.4 mg (18%)
Maščobe: 5 g (8%)
Kako jih uporabiti
Popražite pest bučnih semen in jih začinite po želji, ali pa jih kupite že v trgovini, a bodite pozorni na količno soli v pakiranju. Lahko jih pečemo v muffinih ali jih potresemo po svežem kruhu.
