Da sadje in zelenjava ostajata čim dlje časa sveža na prodajnih policah, da imata estetski izgled in pravilno obliko, barvo, uporabljajo proizvajalci razne kemikalije in pesticide. Te pa z uživanjem teh živil vnašamo v svoj organizem, kar pa ni dobro za naše zdravje..
Nekaj kemikalij sicer lahko odstranimo že s tem, ko ga operemo pod tekočo vodo, nato pa še olupimo.
15 minut namakanja in drgnjenja
Da je soda bikarbona pri tem najučinkovitejša, so znanstveniki že ugotavljali, vendar nihče do sedaj ni raziskoval, kako globoko pesticidi prodrejo v sadež.
"V ZDA je količina pesticidov v jabolkih pod stalnim nadzorom," pravi Lili He, znanstvenica z Univerze Massachusetts: "Najprej smo se posvetili preučevanju, kako globoko so pesticidi prodrli v plodove in nato v kolikšni meri jih je mogoče izprati" je dejala.
V raziskavi, objavljeni v znanstvenem časopisu Journal of Agricultural and Food Chemistry, so znanstveniki pri testiranjih uporabljali organska jabolka in dve kemikaliji oziroma pesticida - tiabendazol in fosmet, ki so ju v dovoljenih količinah razpršili po sadežih.
Pesticida so na jabolkih pustili en dan. V sodo bikarbono so nato zmešali z vodo. Uporabili so približno čajno žličko sode bikarbone na dva velika kozarca vode. Preverili so, kako dobro lahko ta mešanica očisti ostanke obeh pesticidov.
Po petnajstih minutah pranja s sodo bikarbono so bile skoraj vse kemikalije odstranjene iz površine plodov, vendar jih je globoko s sadežu, kamor soda bikarbona ni prišla, še nekaj ostalo. Po dvanajstih minutah nežnega drgnjenja je bilo odstranjenih 80 odstotkov tiabendazola, po petnajstih minutah pa 96 odstotkov fosmeta. Slednji velja za pesticid, ki ga je težje odstraniti.
"Ostanki pesticidov lahko ostanejo na sadju in zelenjavi in jih torej lahko zaužijemo s prehrano. Vse bolj se sprašujemo, kako to vpliva na varnost hrane in na naše zdravje. Zato smo iskali način, kako odstraniti te ostanke pesticidov," je dodala Hejeva. Znanstvenica ob tem dodaja, da je verjetno zelo malo takšnih, ki bi v trenutku, ko si zaželijo jabolko, le to še 15 minut namakali v raztopini, navaja Newsweek,
Raziskave so sicer pokazale, da lahko soda bikarbona vpliva na pesticide zaradi svojega pH-ja, ki je izrazito alkalen oziroma kisel. To povzroči, da kemikalije v pesticidu razpadejo na molekule, ki jih je lažje oprati.
Največ pesticidov lahko vsebujejo jabolka, jagode, grozdje, borovnice, breskve in nektarine. Od zelenjave pa špinača, solata, podolgovata rdeča paprika, kumare, krompir in češnjev paradižnik.
Pri pridelavi hrane se pesticidi kljub potencialnim škodljivim učinkom uporabljajo za povečanja pridelka. Ostanki pesticidov sicer v majhnih količinah niso škodljivi, čeprav mnogi opozarjajo na dolgoročne učinke, ki jih ne poznamo, zato je pomembno, da se pesticidom poskušamo čim bolj izogibati.
Seveda je najbolje, da jemo ekološko pridelano sadje in zelenjavo, kjer po pravilih pesticidov ne smejo uporabljati. Sicer se je dobro izogibati pridelkom, ki prihajajo iz daljnih krajev, saj je zelo verjetno, da so jih zaradi dolgega potovanja obdelali še z dodatnimi kemikalijami.
Še nekaj nasvetov
Naredite lahko tudi raztopino kisa in vode. V liter vode dodajte skodelico kisa za vlaganje in namočite v to kopel sadje ter zelenjavo. Pustite delovati eno uro.
Kopel lahko naredite tudi iz vode, limoninega soka in sode bikarbone. V liter vode vlijte sok polovice limone, dodajte tri žlice sode bikarbone in premešajte. V to raztopino potopite sadje in zelenjavo in pustite delovati 20 minut. Nato izperite.
Kako si boš privoščil pravo hrano, če je dražja, za osebo, ki ima nizke finance in še z zdravstvenimi problemi, ki težkih del, ne sme delati iz med teh vzrokov; poškodba ramen, poškodba možganov, ki so občutljivi...?! Mi prosim nekdo… ...prikaži več pove, kako prideti do tega?!
Verjetno tudi iz sadja.
V vseh drugih poklicih ljudje pišejo o stvareh, ki jih razumejo. Le kot novinar lahko razpredaš bedastoče, o katerih nimaš pojma.