“Seme ajde poleg visoko kakovostnih beljakovin vsebuje tudi flavonoide in flavone, fitosterole, fagopirine ter proteine, ki vežejo tiamin,” pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko Nutrisu.
Proteini ajde imajo po njihovih odatkih visoko biološko vrednost zaradi dobro uravnotežene aminokislinske sestave kljub relativno nizki prebavljivosti: “Ekstrakti proteinov ajde naj bi imeli koristen učinek na nekatere kronične bolezni, kot so diabetes, hipertenzija, hiperholesterolemija ter bolezni srca in ožilja.”
Za močne arterije
Pravijo, da je zaradi nizke vsebnosti prolamina ajdova moka primerna za ljudi s celiakijo. “Proteini ajde so bogati z lizinom, ki je prva limitirajoča aminokislina drugih rastlinskih proteinov ter z argininom. Ajda vsebuje malo treonina in metionina, ki ju je sicer več v drugih rastlinskih proteinih,” naštevajo.
“Flavonoidi predstavljajo glavno skupino naravnih antioksidantov. Znani so po zniževanju nivoja holesterola v krvi, ohranjanju močnih in fleksibilnih kapilar in arterij, zmanjševanju krvnega pritiska in tveganja za arteriosklerozo,” opisujejo na Nutrisu. Fitosteroli, ki jih vsebuje ajda pa vplivajo na zmanjševanje holesterola v krvi.
Ajda je tudi bogata z magnezijem, v eni sami skodelici najdete 86 miligramov magnezija, ki sprošča žile, izboljšuje krvni pretok in s tem tudi dostavo hranil v telo. Z zniževanjem krvnega tlaka predstavlja izvrstno kombinacijo za zdravo srce in ožilje. Ajda vsebuje tudi železo, cink, magnezij, fosfor in selen.
V ajdi najdemo tudi tiamin, riboflavin ter druge vitamine B skupine. Holin v zrnju izboljšuje tudi delovanje jeter.
