Stanje po covidu je mnogo hujše, kot se je mislilo prej, opozarjajo strokovnjaki. Duševne motnje so v porastu, stopnji alkoholizma in samomorilnosti pa sta pri nas tako in tako med najvišjimi v evropskem prostoru. Posledično s tem naraščajo potrebe po psihiatrični obravnavi. Dostop do psihologa oziroma psihiatra v javnozdravstveni mreži je težaven, da o psihoterapevtih sploh ne govorimo.
Psihoterapija postaja "biznis"
Področje psihoterapije je pri nas še posebej problematično. Poklic psihoterapevt ni registriran, obseg storitev ne sledi potrebam, velike so razlike v kakovosti. Ker je psihoterapevtov premalo, njihove cene letijo v nebo. Za uro obravnave je danes treba odšteti od 60 do 120 evrov. "Psihoterapija postaja "biznis", saj je povpraševanje večje od ponudbe. Posledično so tukaj še neizkušeni terapevti. Ko dobijo dovoljenje za odprtje privatne ambulante, le to zapolnijo v letu dni. Terapijo izvajajo nezreli, nedodelani terapevti. Da se terapevt razvije traja, gre za proces. Psihoterapevt se ne razvije v enem letu, to je nestrokovno," pravi psihoanalitična psihoterapevtka Urška Batellino.
Prihaja vse več mladih, ki ne želijo živeti
"Naj ponazorim s primerom: prihaja namreč vedno več mladih ljudi do dvajsetega leta starosti, ki ne želijo več živeti. Terapijo takšnih mladostnikov je nemogoče izvajati privat. Zato je potrebna delovna skupina, potrebno je sodelovanje. Mlade se mrcvari po zasebnih praksah, potem pa si lahko predstavljate, kakšen je izid. Starši so obupani, otroci so obupani, obupani smo tudi mi. Te težave v psihoterapiji so še posebej opazne v zadnjih treh letih," je dodala Betellino.
Zaradi naraščajočih potreb prebivalstva po storitvah psihoterapije na eni strani, se na drugi strani kaže potreba po normativni ureditvi tega področja. Na ministrstvu za zdravje bodo tako v nekaj tednih v javno razpravo dali prepotrebni zakon psihoterapiji, s katerim želijo v prvi vrsti regulirati poklic.
Kot je pojasnila Dernovšek, zakon formalno ureja poklic psihoterapevta in merila za pridobitev licence, ki trenutno ne obstaja. Zakon opredeljuje, kakšna izobraževanja, specializacije in supervizije potrebuje posameznik za opravljanje tega poklica.
Na vprašanje, ali je morda težava v kateri od visokošolskih inštitucij, ki izobražujejo psihoterapevte, je Dernovšek odgovorila, da ne, pač pa so problem "vikend tečaji". Zakon pa je ob urejanju področja psihoterapije namenjen tudi zaščiti uporabnikov.
Ko kličete tele ''strokovnjake'' na pomoč se zavedajte, da niso kot kirurgi ki ti odstranijo vnet slepič potem pa je vse OK!!
Psihiater, človekove pravice, delo na daljavo in podobno ovijanje v vato. Včasih si spal zunaj, dobil si s frasko po nogah prvo v šoli in potem še doma. Nisi hotel jest maminih polpetov? Ma ni problema, boš pa lačen.
Psihoterapija je mazastvo. In zasluzkarstvo.