Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno covid situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev.
Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021, so na NIJZ objavili nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.
Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, teče že tretje leto, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo naša »nova normalnost«. Kot pojasnjujejo na NIJZ je namen novega sklopa raziskave SI-PANDA predvsem ugotoviti, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Prezračevanje v šolah in vrtcih
V 20. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (78,1 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (75,1 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov (72,1 %). Najmanj podpore večini trenutno veljavnih priporočil namenjajo osebe v starostni skupini od 30 do 49 let.
V primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal bi večina oseb reagirala tako, da bi izvedli samotestiranje na SARS-CoV-2 (74,7 %), le-to so najmanj pripravljene izvesti osebe v najstarejši starostni skupini (62,7 %). Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, pa bi se testiralo 70,1 % oseb.
V celoti gledano je dojemanje tveganja v povezavi z okužbo z virusom SARS-CoV-2 visoko pri slabi tretjini anketirancev 20. izvedbe (32,1 %), dobra tretjina (36,8 %) svoje tveganje ocenjuje kot srednje, slaba tretjina (31,1 %) pa svoje tveganje ocenjuje kot nizko.
NIJZ
Tveganje v povezavi z okužbo z virusom SARS-CoV-2 dojema kot nizko 26,4 % cepljenih in 44,4 % necepljenih oziroma kot visoko 36,0 % cepljenih in 20,9 % necepljenih.
Toliko se jih namerava še cepiti
V zadnjih ponovitvah raziskave SI-PANDA je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Kot že v predhodnih raziskavah anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbi varnost cepiv, več kot pol pa jih tudi meni, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk.
59,1% vseh anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu-19 lahko prepreči težji potek bolezni, kar kaže, da je osveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu-19 še vedno premajhna. Osveščenost in posledično pripravljenost na cepljenje sta najmanjši v starostni skupini 30 do 49 let.
Rezultati raziskave glede cepljenja proti sezonski gripi so po ocenah NIJZ vzpodbudni, saj so deleži oseb, ki so odgovorile, da se bodo v sezoni 2022/23 verjetno cepile proti sezonski gripi (22,0 % vseh anketirancev oz. 44,4 % starih 65 do 74 let), bistveno večji kot je bila precepljenost proti gripi v preteklih sezonah po podatkih, ki jih poročajo izvajalci cepljenja.
Izsledki raziskave 20. izvedbe SI-PANDA kažejo različen čustveni odziv v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 glede na cepilni status. Med cepljenimi sta najmočneje izraženi čustvi upanje (52,5 %) in olajšanje (39,2 %), med necepljenimi pa dvom (68,5 %) in jeza (46,9 %). Razlike v čustvenem odzivu v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 se kažejo tudi glede na starost. Pri starejših od 50 let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem proti covidu-19 upanje, pri mlajših od 50 let pa se najbolj izraža dvom.
Dolgotrajni covid-19
Po preboleli okužbi s covidom-19 je najpogostejša težava, ki jo anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj manj kot polovici oseb trajajo do 3 mesece, več kot 3 mesece trajajoče težave pa so pogostejše pri ženskah (60 %) kot pri moških (42 %).
Dobra tretjina oseb se je zaradi navedenih težav po preboleli okužbi posvetovala z zdravnikom in sicer osebno ali brez osebnega stika. Težave pa, kot poročajo anketirane osebe najbolj vplivajo na področje izvajanja prostočasnih aktivnosti.
NIJZ
Izsledki 20. izvedbe raziskave kažejo precejšnje razlike med cepljenimi in necepljenimi glede pogostosti uporabe virov informacij o virusu SARS-CoV-2 in zaupanju virom informacij o virusu SARS-CoV-2. Cepljeni kot vire informacij najpogosteje uporabljajo zdravnike in znanstvenike (povprečje 4,2) ter najbolj zaupajo znanstvenikom (povprečje 5,1). Necepljeni pa kot vire informacij najpogosteje uporabljajo prijatelje, znance in sorodnike (povprečje 3,3), ki jim tudi najbolj zaupajo (povprečje 3,3).
V 20. izvedbi raziskave ugotavljamo, da se 18,9 % anketiranih osebi počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom pogosto ali vsakodnevno, med njimi je več žensk, mlajših in bolj izobraženih. Večina udeležencev (80,1 %) obvladuje napetosti, stres in pritiske z nekaj truda ali zlahka, manjšina (4,0 %) poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori.
Med spoloma, med različno izobraženimi in starostnimi skupinami ni pomembnih razlik. Pri približno 3 % (2,8%) oseb ugotavljamo tvegano stresno vedenje - to so osebe, ki doživljajo stres pogosto ali vsak dan in imajo hkrati hude težave z obvladovanjem stresa ali ga ne obvladujejo.
