Zdravje > Sem s teboj
4367 ogledov

Obolelih vse več, prepoznajte znake in preprečite najhujše

Izgorelost Profimedia
Izgorevanje je proces izčrpavanja, ko se posameznik žene onkraj vseh meja, da bi z dosežki zadovoljil pretirana pričakovanja.

V zadnjih letih je v Sloveniji opaziti vse večje zanimanje za problematiko izgorelosti, ki se razvija v najbolj razširjeno poklicno bolezen, kar potrjujejo tudi številne študije. Dr. Andreja Poljanec, psihologinja, zakonska in družinska terapevtka ter vodja oddelka za psihologijo na SFU Ljubljana, opozarja, da je največji problem izgorelosti njen počasen razvoj. Ta proces lahko traja več let, pri čemer nas na poti do zloma spremljajo različni dejavniki: deloholizem, nezdravo soočanje s stresom, slaba sposobnost prepoznavanja lastnih čustev in pomanjkanje občutka varnosti. 

Prepoznajte znake in preprečite najhujše

Znaki izgorelosti so mnogostranski in se kažejo na različnih ravneh. Čustveno se lahko izražajo z depresijo, jokavostjo, izčrpanostjo, razdražljivostjo, anksioznostjo in izgubo smisla za humor. Na kognitivni ravni se pojavijo brezup, občutki nemoči, nizko samospoštovanje in nezmožnost koncentracije. Telesni znaki vključujejo glavobol, slabost, bolečine v mišicah, motnje spanja in kronično utrujenost. Vedenjsko se izgorelost kaže s hiperaktivnostjo, povečanim uživanjem substanc, opustitvijo športa in pogostimi prepiri. Na motivacijski ravni pa se izraža z izgubo zanosa za delo, odporom ob odhodu na delo, razočaranjem in dolgočasjem.

Pretirana pričakovanja – pot v pekel

Podatki Inštituta za razvoj človeških virov razkrivajo, da je izgorevanje proces izčrpavanja, ko se posameznik žene onkraj vseh meja, da bi z dosežki zadovoljil pretirana pričakovanja – bodisi lastna ali tista, ki jih nalaga okolica.

Faze izgorelosti – od izčrpanosti do zloma

  • Stopnja izčrpanosti: Začetna faza lahko traja zelo dolgo, pri čemer je kronična utrujenost najpogostejši simptom.
  • Stopnja ujetosti: Poleg izčrpanosti se pojavlja občutek ujetosti, kar vodi do aktivnega iskanja spremembe delovnega okolja, a pogosto s prenosom starih vzorcev in novih vzrokov za izgorevanje.
  • Stanje pred zlomom: Značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo, spremlja ga občutek vse večje razvrednotenosti in depresivnost.
  • Rušilna stopnja: Končna faza izgorevanja, ko zmanjšano izločanje kortizola vodi do psihofizičnega zloma, skoraj popolne izgube energije, in pogosto hospitalizacija.
izgorelost mladi delo zaposlitev | Avtor: Profimedia Profimedia

Prepoznajte znake in preprečite najhujše

Znaki izgorelosti so mnogostranski in se kažejo na različnih ravneh. Čustveno se lahko izražajo z depresijo, jokavostjo, izčrpanostjo, razdražljivostjo, anksioznostjo in izgubo smisla za humor. Na kognitivni ravni se pojavijo brezup, občutki nemoči, nizko samospoštovanje in nezmožnost koncentracije. Telesni znaki vključujejo glavobol, slabost, bolečine v mišicah, motnje spanja in kronično utrujenost. Vedenjsko se izgorelost kaže s hiperaktivnostjo, povečanim uživanjem substanc, opustitvijo športa in pogostimi prepiri. Na motivacijski ravni pa se izraža z izgubo zanosa za delo, odporom ob odhodu na delo, razočaranjem in dolgočasjem

Pretirana pričakovanja – pot v pekel

Podatki Inštituta za razvoj človeških virov razkrivajo, da je izgorevanje proces izčrpavanja, ko se posameznik žene onkraj vseh meja, da bi z dosežki zadovoljil pretirana pričakovanja – bodisi lastna ali tista, ki jih nalaga okolica.

Faze izgorelosti – od izčrpanosti do zloma

  • Stopnja izčrpanosti: Začetna faza lahko traja zelo dolgo, pri čemer je kronična utrujenost najpogostejši simptom.
  • Stopnja ujetosti: Poleg izčrpanosti se pojavlja občutek ujetosti, kar vodi do aktivnega iskanja spremembe delovnega okolja, a pogosto s prenosom starih vzorcev in novih vzrokov za izgorevanje.
  • Stanje pred zlomom: Značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo, spremlja ga občutek vse večje razvrednotenosti in depresivnost.
  • Rušilna stopnja: Končna faza izgorevanja, ko zmanjšano izločanje kortizola vodi do psihofizičnega zloma, skoraj popolne izgube energije, in pogosto hospitalizacije.

Kako naprej?

Če ste prepoznali znake izgorelosti, je pomembno, da ukrepate in se ne prepustite apatiji. Obstaja veliko načinov, kako se lahko izvlečete iz te težave in se vrnete na pot zdravega in uravnoteženega življenja. Pomembno je, da upoštevate tudi zelo blage simptome, na ta način lahko preprečite razvoj motnje.

Psihologinja razkriva ključe do premagovanja izgorelosti

  • Pomembno je, da ne ostanete sami. Poiščite varno osebo, s katero se boste lahko odkrito pogovarjali o svojih težavah. To je lahko prijatelj, družinski član, terapevt ali druga oseba, ki ji zaupate. Ne pozabite, da si pomoči zaslužite in da vam ni potrebno nositi vseh bremen sami.
  • Dnevni načrt dela: Vsak dan si pripravite seznam nalog po pomembnosti in se osredotočite na tiste, ki so nujne. Ne poskušajte narediti vsega naenkrat in si ne nalagajte preveč dela. Ponavadi je bolj učinkovito, če se o načrtu dela s kom pogovorite, v službi s svojim vodjo, doma pa s svojimi bližnjimi. Pomemben učinek ima namreč tudi to, da o stiski spregovorite in se ne zanašate samo na svoj občutek. Pomembno je, da spregovorite z osebami, ki jim najbolj zaupate in imate občutek, da vas bodo resno vzele. V pogovoru skušakte biti čim bolj iskreni. Če iskrenosti in ranljivosti v odnosih niste navajeni, vam bo verjetno ta korak nekoliko zahteven, vendar je zelo pomemben korak k osebnemu zorenju. Če se ob bližnjih ne počutite sproščene, vam bo lažje, če greste na pogovor k strokovnjaku.
  • Dosegljivi cilji: Postavite si realne cilje, ki jih boste lahko dosegli brez pretiranega stresa. Ne bojte se prilagoditi svojih ciljev, če se izkažejo za preveč zahtevne. Ponavadi je bolj učinkovito, če se o preureditvi ciljev še s kom pogovorite, saj pogovor zniža občutek negotovosti in strahu, da potem ne boš dovolj učinkovit.
  • Redni odmori: Pomembno je, da si vzamete čas zase in se sprostite. Poiščite dejavnosti, ki vas veselijo in vam pomagajo odpraviti stres. To so lahko sprehodi v naravi, branje knjige, meditacija ali druženje s prijatelji. Pomembno je, da upoštevate dneve, ki so namenjeni počitku, kot npr. vikend.
  • Aktivno in odprto reševanje težav: Čim manj odlašajte s priznavanjem težav in soočanjem z njimi. Odprta in iskrena komunikacija s čustveno zrelimi osebami, ob katerih se boste počutili sprejete, pomaga pri reševanju problemov in izboljšanju odnosov z ljudmi okoli vas.
  • Osebne vrednote: Razmislite o svojih vrednotah in o tem, kaj vam je v življenju resnično pomembno. To vam bo pomagalo pri postavljanju prioritet in pri odločanju o tem, kaj boste sprejeli v svoje življenje in kaj ne.
  • Dejavnosti: Prepoznajte, katere dejavnosti vas obremenjujejo in katere vam polnijo baterije. Poskrbite, da boste v svoje življenje vključili več dejavnosti, ki vas veselijo in vam dajejo energijo.
  • Naučite se reči ne: Ne bojte se zavrniti zahtev, ki vam bodo povzročile preveč stresa ali vam bodo vzele preveč časa. Naučite se postavljati meje in skrbeti za svoje dobro počutje in zdravje.

Za pomoč pri sprostitvi stresa in umiritvi lahko pomaga meditacija. Vabljeni, da obiščite stran podkast meditacij – Harmonija Med.Over.Net.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 1
  • ico8 21:53 21.marec 2024.

    Je ta clanek napisala oznojena od dela Nika kovaceva, pila bi , pa nic placala?