V nadaljevanju preberite:
-
Z začetkom kurilne sezone se v Sloveniji, zlasti v kotlinah in dolinah, močno poveča onesnaženost zraka z delci PM10 in PM 2,5, ki izvirajo predvsem iz kurjenja lesa, prometa in industrije.
-
Ti drobni delci lahko povzročajo bolezni dihal, srca in ožilja, dolgoročno pa povečujejo tudi tveganje za pljučnega raka, nevrološke bolezni ter zaplete v nosečnosti.
-
Kaj priporočajo strokovnjaki.
Z začetkom kurilne sezone se v številnih slovenskih krajih ponovno poslabša kakovost zraka. Težava je še posebej izrazita v kotlinah in dolinah, kjer se ob hladnem in brezvetrnem vremenu onesnaževala zadržujejo v nižjih plasteh ozračja. V Sloveniji so med najpomembnejšimi viri zimskega onesnaženja individualna kurišča na lesno biomaso, promet in industrija.
Slovenija se v zimskem času že približno 20 let sooča predvsem s prekomerno onesnaženostjo z delci PM10 in PM2,5. "To so zelo majhni delci, ki jih s prostim očesom niti ne vidimo. PM10 pomeni, da je premer tega delca manj kot 10 mikrometrov, PM 2,5, pa je še 4-krat manjši. Ti delci so škodljivi za zdravje, dobra novica je, da v bistvu v zadnjih 10 letih opažamo trend zmanjševanja; kljub temu se pa še vedno vsako kurilno sezono pojavljajo visoke vrednosti. In v teh epizodah je naše zdravje ogroženo," pojasni Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na Agenciji za okolje Republike Slovenije (Arso).
Da je onesnažen zrak eden največjih okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje, pove tudi Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak po svetu povezan s sedmimi do osmimi milijoni prezgodnjih smrti na leto. Breme bolezni, ki ga povzroča, je primerljivo s tveganji, kot so kajenje, telesna neaktivnost in nezdrava prehrana.
"Na dan v mirovanju ena zdrava odrasla oseba prediha več kot 10.000 litrov zraka. To je ogromna količina zraka, kar posledično pomeni, da mi v naša pljuča dobimo in prefiltriramo veliko količino onesnaževal, ki so v zraku. Tudi tistih, ki so v zraku, v nizkih koncentracijah," pojasni Pohar.
Po vdihu se škodljivi procesi najprej zadržujejo v dihalih. Dihala so tista prva obrambna linija, ko vdihnemo. Pride do reakcije v bronhijih in pa v pljučih, doda.
Najmanjši delci PM2,5, ti so približno 30-krat manjši od premera človeškega lase, pa lahko prehajajo iz pljuč neposredno v krvni obtok. "Ti mediatorji, te snovi, te substance, ki se sproščajo ob vnetju, prehajajo skozi pljuča v sistemsko cirkulacijo. To je ena pot. Druga pomembna pot je pa tudi prehod najmanjših delcev, torej delcev, ki so manjši od 2 mikrometrov in pol, prehajajo iz pljuč v sistemsko cirkulacijo. Ko so enkrat v krvi, seveda potujejo s krvjo po vsem telesu, dosežejo vse organe, vsa tkiva, vse sisteme. In imajo največje posledice na naše srce in na naše žile. Žile oskrbujejo vse naše organe, torej lahko pričakujemo in imamo te škodljive posledice tudi na drugih sistemih, kot je presnova, reproduktivni organi, in pa centralni živčni sistem, torej na možganih," pojasni Pohar.
Najbolj ogroženi so otroci, starejši in kronični bolniki. Že nekajurna ali večdnevna izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev lahko povzroči poslabšanje zdravstvenega stanja.
Še bolj skrb vzbujajoči so dolgoročni učinki, ki se razvijajo postopoma čez leta. "Pri dolgotrajni izpostavljenosti pa nastajajo spremembe počasi oziroma kronično dalj časa čez leta in desetletja. To se izkaže kot povečana obolevnost in kot povečana umrljivost zaradi bolezni žil, srca, možganov, kot kronična pljučna bolezen in pa tudi kot pljučni rak. Imamo vse več podatkov, da onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane. Na razvoj zaporne bolezni in pa na nosečnost, na razvoj ploda, na slabši izide nosečnosti, na novorojenčka in potem otroka," še pove strokovnjakinja z NIJZ.
Povišane ravni delcev v zraku – priporočila za prebivalce
Ob dnevih s slabšo kakovostjo zraka zato strokovnjaki priporočajo redno spremljanje podatkov o onesnaženosti zraka in prilagajanje dejavnosti na prostem, predvsem pri otrocih, starejših ter kroničnih bolnikih.
NIJZ priporoča, da redno spremljamo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka, in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev glede na stopnjo onesnaženosti zraka.
- Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod;
- Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;
- Bivalne prostore (doma) učinkovito prezračujemo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Prostore, kjer je večje število ljudi (npr. šole, uradi), zaradi omejevanja širjenja akutnih okužb dihal učinkovito prezračujemo čim večkrat;
- Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo za delce visoko učinkovite HEPA filtre;
- V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;
- Bodimo pozorni na simptome in znake, kot sta kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati;
- Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.
